Konec avgusta je v Gornji Radgoni potekal 64. mednarodni kmetijsko-živilski sejem AGRA. Na njem so sodelovali tudi Logatčani. Najbolj odmeven in uspešen je bil nastop logaških čebelarjev, saj so na ocenjevanju medov vsi prejeli medalje. Poleg njih je sodelovalo tudi nekaj kmetij in eno podjetje.
Na letošnje ocenjevanje medu je 193 čebelarjev poslalo kar 308 vzorcev, ki so prišli iz Avstrije, Hrvaške, Slovaške in Slovenije. »Število vzorcev je odražalo dobro čebelarsko sezono po pridelku, pri sortnosti pa je bilo opaziti, da je popolnih vzorcev malo manj kot prejšnje leto. Ocenjuje se sortno značilnost, kar pa ne pomeni, da je sicer določen med manj kakovosten – gre predvsem za to, da ni odražal značilnih lastnosti za med določene sorte. Tak primer je kostanj, ki ima lahko manj sortno značilne grenčine, saj lahko sočasno cveti tudi lipa ali medi smreka,« je povedala predsednica ocenjevalne komisije mag. Amalija Božnar iz Polhovega Gradca.
Prvak sorte in kvartet medalj
Z območja Logatca so se na ocenjevanje medu podali trije čebelarji: Andrej Šemrov in Robert Šemrov s Kalc ter Viktor Lazar iz Rovt. Najprestižnejšo medaljo je za gozdni med prejel Andrej Šemrov, ki je izmed 137 vzorci gozdnega medu dobil najvišjo oceno, prejel zlato medaljo in postal tako tudi prvak sorte. Po številu medalj je bil bolj trofejen Viktor Lazar, ki je na ocenjevanje dal tri vzorce medu. Za cvetlični med je prejel zlato medaljo, za gozdni med srebrno ter za še en vzorec cvetličnega medu prav tako srebrno medaljo. Tudi Robert Šemrov ni šel domov praznih rok, saj je prejel srebrno medaljo za gozdni med.
Na sejmu tudi rejci živali in biodinamiki
Pomemben del sejma AGRA so razstave živali. Z območja občine Logatec je na sejmu sodelovala kmetija Pr’ Mihuč – Andrej Fečur z Martinj Hriba. Na razstavi so imeli Smrekco, plemensko telico rjave pasme. Z drobnico se je predstavljala kmetija Na grič – Žan Merlak iz Žibrš. Razstavljal je ovce pasme Ile de France, ki jIH odlikujejo odlične lastnosti za prirejo mesa, in koze mesne burske pasme.
Sodelovali sta tudi dve biodinamični kmetiji. Prva je bila kmetija Pr’ Popitovi Sonji iz Hotedršice, ki se ukvarja s pridelavo čajev, prehranskih dopolnil in kozmetike, izdelki so poznani pod blagovno znamo Herba Slovenica, kmetijo vodi Sonja Vavken, ki je bila na sejmu tudi v vlogi predsednice Zveze biodinamikov Slovenije. Predstavljala se je tudi kmetija Pr’ Daniel,Nežka Tomazin s Tabora. V ponudbi imajo sezonsko zelenjavo, piro in se ukvarjajo z oživljanjem starih sort.
Logatec je imel na sejmu tudi predstavnika gospodarstva. To je bilo podjetje Termotom, ki je med drugim poznano po izdelavi prosojnih streh in pleksi stekla, za kmetijstvo pa rastlinjakov, pohodne gume in ležišč za konje.
Mogoče je imel a sejmu pomembno vlogo še kak Logatčan, saj je sejem velik, Logatec pa dolga vas. Na sejmu so bili kot obiskovalci tudi številni Logatčani, saj je AGRA osrednji letni dogodek in prostor srečanja slovenskega kmetijstva.
Besedilo in foto: Marjan Papež
Na sliki:
Andrej Šemrov s pokalom in Viktor Lazar z naročjem medalj.
Prejemnika medalj: Andrej Šemrov in Viktor Lazar (Robert Šemrov ni bil prisoten na podelitvi).
V Hotedršici je bilo tudi letošnje poletje pestro in družabno. Tamkajšnje kulturno-turistično društvo je pripravilo več dogodkov, ki so na veselico, vaški trg in med domačine privabili obiskovalce različnih generacij. Poseben pečat letošnjemu dogajanju je dala kresna nedelja, ki je bila letos posvečena lovskim šegam in običajem, sredi avgusta pa je vaški trg pred cerkvijo znova zaživel kot kino na prostem.
Kresna nedelja letos v lovskem duhu
Kresna nedelja, ki je v Hotedršici potekala 28. junija, je bila letos obarvana z lovskimi običaji in tradicijo. Program so slovesno odprli rogisti iz Zasavja, obiskovalci pa so lahko pobliže spoznali poslanstvo Lovske zveze Slovenije in domače Lovske družine Hotedršica. Osrednji del prireditve je bil namenjen predstavitvi lovskih šeg in običajev, ki so pomemben del žive kulturne dediščine. Obiskovalci so si ogledali uprizoritev lovskega krsta in lovskega ropota ter spoznali pomen zelene vejice in drugih simbolov, povezanih z lovsko tradicijo. Predstavljena je bila tudi lovska noša oziroma kroj, pomemben del slovenske lovske identitete.
Posebno popestritev programa so pripravili najmlajši. Na odru so uprizorili otroško igrico Kresna noč, ki jo je napisal Roman Treven, režirala pa Lara Vehar. Po uradnem delu se je druženje nadaljevalo ob domačih dobrotah, med drugim vinskih štrukljih, obiskovalci pa so lahko zaplesali ob glasbi Ansambla Javor.
Kekec na velikem platnu
Dogajanje se je nadaljevalo tudi sredi avgusta. Na vaškem trgu pred cerkvijo sv. Janeza Krstnika je društvo pripravilo kino na prostem pod zvezdami, obiskovalci pa so si ogledali slovensko filmsko klasiko Kekec. Črno-beli slovenski mladinski film iz leta 1951, ki ga je režiral Jože Gale, je tudi po desetletjih znova pritegnil gledalce različnih generacij. Obiskovalci so lahko pod zvezdami spremljali dogodivščine pametnega in navihanega Kekca, Kosobrina in Bedanca ter ob tem doživeli nekoliko drugačen večer v domačem kraju.
Pestro tudi v nadaljevanju leta
Po poletnem dogajanju se aktivnosti Kulturno-turističnega društva Hotedršica ne bodo končale. Za začetek septembra pripravljajo potepanje med griči, vinogradi in dobrimi ljudmi severovzhodne Slovenije. Društvo pa že načrtuje tudi pester december. Prvi decembrski dogodek bo miklavževanje, 5. decembra. Tudi letos si bodo lahko otroci ogledali novo igro Romana Trevna, pozdravil jih bo Miklavž. V začetku decembra bodo člani društva v sodelovanju z gasilci na vaškem trgu prižgali praznične luči in postavili novoletno smreko. Okoli 26. decembra pa z gasilci načrtujejo še pravljični pohod na Travni Vrh.
Predsednica Kulturno-turističnega društva Hotedršica Brigita Vehar je vesela, da vas ob večjih dogodkih še posebej zaživi, saj so dogodki vedno dobro obiskani. »Veseli nas, da ljudje prihajajo na naše prireditve in se na dogodkih srečujejo različne generacije. To nam daje dodatno spodbudo, da tudi v prihodnje pripravljamo dogodke, ki povezujejo krajane, ohranjamo domače običaje in v Hotedršico prinašamo živahno družabno dogajanje,« je povedala.
Aljoša Rupnik, Miha Rupnik, Tilen Čuk, Alja Makuc, Bine Kosmač, Zarja Rupnik in Lenart Kogej iz Modelarsko maketarskega kluba Logatec smo se konec avgusta udeležili evropskega prvenstva raketnih modelarjev v Włocławku na Poljskem, kjer smo skupaj s članom ljubljanskega kluba ARK Komarov in tremi člani dolenjskega kluba ARK Vega zastopali slovenske barve. Za RSO (Range safety officer – glavni sodnik) pa je bil poklican še en naš član, in sicer Bogdan Makuc.
Statično ocenjevanje za uvod
Tekmovanje je potekalo od petka, 14., do četrtka, 20. avgusta. Prvi večer smo Aljoša, Miha in Alja na statično ocenjevanje oddali svoje makete za doseganje višine, kjer jih je petčlanska skupina izurjenih sodnikov premerila in ocenila podobnosti s pravo raketo ter kakovost izdelave.
V soboto dopoldne smo se udeležili uradnega odprtja, ki je potekalo na samem prizorišču, na športnem letališču v Włocławku. Sobota je bila rezervirana za kategorijo S8 – radijsko vodena letala, kjer pa nihče od Slovencev ni nastopil, zato smo si privoščili malo oddiha od dolge vožnje in se ohladili v bližnjem jezeru.
Tekmovalna nedelja
V nedeljo pa smo tekmovali ves dan. Dopoldne smo člani Aljoša, Miha, Tilen in Alja tekmovali v kategoriji S6A – rakete s trakom, mladinci Bine, Lenart in Zarja pa v kategoriji S3A – rakete s padalom. Člani smo se uvrstili v zlato sredino, so pa toliko bolje tekmovali naši mladinci. Zarja je bila najboljša, saj je med vsemi tekmovalci zasedla 6. mesto, v ženski konkurenci pa 3., sledil ji je Bine na 11. mestu ter Lenart na 23. mestu. Ekipno so zasedli 2. mesto. Popoldne so člani tekmovali v zahtevni kategoriji S9A – rakete z žirokopterjem, kjer je logaški klub zastopal Tilen, ki je bil na koncu tudi najboljši Slovenec, zasedel je 24. mesto. Kategorija S6A za mladince ni bila tako vrhunska kot dopoldanska, pa vseeno odlična za prvi nastop na tako velikem tekmovanju. Zarja je zasedla 19., Bine 22., Lenart pa 35. mesto. Ekipno so zasedli 8. mesto.
Ponedeljek v znamenju mladinske ekipe
V ponedeljek dopoldne so člani tekmovali v kategoriji S3A, ki je poskrbela za napet konec. Aljoša in Miha sta morala leteti še v finalnem štartu, saj je bilo po koncu treh letov sedem tekmovalcev z enakim rezultatom. Mihi se žal ni izšlo po željah in je na koncu zasedel skupno 7. mesto, je pa bila sreča na Aljoševi strani, saj je zasedel skupno 2. mesto. V ekipi s Tilnom so zasedli 2. mesto. Medtem sta Bine in Lenart tekmovala v kategoriji S1A – rakete za doseganje višine, kjer je Bine zasedel 19. mesto, Lenart pa, po ponesrečenih štartih, 23. Ta kategorija je precej zahtevna, saj so leti dvostopenjski, mladinci pa morajo vse pripraviti sami, zato sta omenjena rezultata vseeno odlična. Popoldne so člani tekmovali v kategoriji S1B – rakete za doseganje višine, kjer je bil najboljši Logatčan Tilen z višino 429 m na 15. mestu, malo za njim je bil Miha z višino 427 m na 18. mestu. Skupaj z Anžetom iz ljubljanskega kluba pa so bili ekipno 5. Mladinci so tekmovali v kategoriji S9A, kjer je od Logatčanov tekmoval samo Lenart, ki je zasedel 23. mesto. Zvečer smo se udeležili podelitve za nedeljski del tekmovanja, kjer smo z veseljem spremljali podelitev medalj Zarji in mladinski ekipi. Ta dan so naši mladinci zaključili svoje tekmovalne dni na tem evropskem prvenstvu.
V torek ključna višina
V torek smo člani tekmovali v kategoriji S5C – makete za doseganje višine. V tej kategoriji tekmovalec izdela maketo prave rakete v določenem merilu, jo odda na statično ocenjevanje, nato pa z njo opravi še en let ali dva. Uvrstitev je seštevek statičnih točk in višine, kjer vsak meter prinese eno točko. V tej kategoriji smo imeli obilico težav z vremenom, predvsem pa z višinometri, ki so kar naprej izgubljali signal. Na koncu je najboljši rezultat med vsemi dosegel Miha, ki je zasedel 13. mesto, malo za njim je bila Alja na 16. mestu (4. v ženski konkurenci) in še Aljoša na 20. mestu. Ekipno smo tudi tu zasedli 5. mesto. Popoldne nihče iz logaškega kluba ni tekmoval, smo pa pomagali vračati prostoleteče raketoplane ostalim reprezentantom. Zvečer smo se udeležili še slavnostne podelitve, kjer smo ponovno zaploskali Aljoši in ostalim v ekipi, saj so prejeli medalje in pokale za ponedeljkove uvrstitve.
Po kraljevski kategoriji čas za slovo
V sredo je bila na sporedu še kraljevska kategorija raketnega modelarstva, kategorija S7 – makete raket, kjer pa je letos zaradi pomanjkanja časa sodeloval le reprezentančni kolega iz Ljubljane. Zvečer smo se udeležili še banketa, slavnostne večerje, kjer smo se ob hrani in pijači družili s prijatelji iz drugih držav.
V četrtek dopoldne se je, s kratko zaključno prireditvijo, letošnje evropsko prvenstvo zaključilo.
Mi smo z našimi nastopi zadovoljni, še posebej pa smo ponosni na naše mladince, ki so se več kot odlično odrezali, kar pa ne bi bilo mogoče brez močne podpore njihovih staršev, ki so si vzeli čas in se z njimi odpravili na Poljsko. Veselimo se naslednjega leta, ko bomo slovenske barve zastopali na svetovnem prvenstvu.
Na tem mestu se zahvaljujem še Občini Logatec in vsem ostali podpornikom, ki ste nam na katerikoli način olajšali delovanje in nas podpirate pri ohranjanju modelarske tradicije v Logatcu.
Alja Makuc / Uredništvo spletnega ortala
MMK Logatec
Miha na startuLenart na startuMladinska ekipa na startuZarja-3-mesto-zenska-mladinska-konkurenca-S3A-scaled.
Ko danes pomislimo na knjižnico, si le redko predstavljamo prostor, kjer diši po sveže pečenem kruhu, otroci pod krošnjami dreves poslušajo pravljice ali pa se skozi ljudske zgodbe podajo na potovanje v čas furmanov in ravbarjev. Pa vendar je prav takšna podoba vse bolj značilna za Knjižnico Logatec, ki s svojim bibliopedagoškim delom že vrsto let dokazuje, da je knjiga lahko izhodišče za raziskovanje sveta, ustvarjanje in druženje.
Bibliopedagoško delo je eno temeljnih poslanstev splošne knjižnice. Njegov namen ni le spodbujanje branja, temveč tudi razvijanje radovednosti, domišljije in kritičnega razmišljanja. Sodobne knjižnice po Sloveniji postajajo prostori doživetij, kjer se literatura prepleta z igro, umetnostjo, dediščino in sodobnimi tehnologijami.
Najmlajši obiskovalci knjižnico spoznavajo skozi pravljične urice, ki že dolgo sodijo med najbolj priljubljene dejavnosti. Pripovedovanju zgodbe vedno sledi ustvarjalna delavnica, zato otroci pravljice ne le poslušajo, ampak jo tudi doživijo in poustvarijo. Ko se poleti pravljična soba preseli pod mogočni lipi pred knjižnico, dobijo zgodbe prav posebno kuliso.
Preteklo leto je prineslo tudi zanimivo novost – projekt Zgodbe iz pečice. Na prvi pogled združuje nekaj povsem vsakdanjega: pripovedovanje zgodb in peko. V resnici pa gre za veliko več. Otroci ob ljudskih pripovedih pripravljajo tradicionalne jedi, spoznavajo stare običaje in praznike ter odkrivajo bogastvo lokalne kulturne dediščine. Knjižnica tako postaja prostor, kjer se dediščina ne le hrani, ampak tudi živi.
Sodelovanje z vrtci in šolami ostaja eno najpomembnejših področij dela. Vsak teden v knjižnici sprejmemo ali obiščemo od dve do šest vrtčevskih skupin, kar na leto pomeni več kot 1.000 otrok. Knjižnica je izvedla tudi več kot 30 bibliopedagoških srečanj za osnovnošolce. Ti danes v knjižnici ne spoznavajo več le knjižnih polic. Naučijo se uporabljati elektronski katalog, odkrivajo svet elektronskih knjig, domoznanskih portalov in digitalnih zbirk ter razvijajo veščine, ki jih bodo potrebovali vse življenje.
Pomemben del bibliopedagoškega dela predstavljajo tudi nacionalni in lastni projekti. Sedmošolci se vključujejo v projekt Rastem s knjigo, predšolski otroci zbirajo žige za Predšolsko bralno značko, poletje pa že tradicionalno zaznamujejo Poletavci in Najpoletavci.
Knjižnica vse pogosteje odhaja tudi med ljudi. S projektom Knjižnica na potepu je v okviru Evropskega tedna mobilnosti obiskala podružnične šole. Sodelovala je pri počitniškem varstvu Športne zveze Logatec in Hiše Sadeži družbe ter otrokom približala knjižnico s pripovedovanjem, ustvarjanjem in igro. V sklopu Poletja v Rovtah je pripravila tudi prijetno dopoldne ob družabnih igrah. Prav takšna srečanja pogosto pomenijo prvi korak k temu, da otrok postane reden obiskovalec knjižnice.
Vse to se odraža tudi v številkah. Skupaj s krajevnima knjižnicama v Rovtah in Hotedršici letno pripravimo več kot 200 bibliopedagoških ur, ki se jih udeleži prek 4.000 mlajših obiskovalcev. Knjižnica tako ustvarja razvejano mrežo dejavnosti, ki dosega vse generacije in vse dele občine.
Največja vrednost bibliopedagoškega dela pa se vendarle ne skriva v statistiki. Pokaže se v trenutku, ko otrok po končani pravljici steče do knjižne police in vpraša: »Ali si lahko izposodim to knjigo?« Prav v takšnih drobnih trenutkih nastajajo prihodnji bralci – in prav zato knjižnica ostaja eden najpomembnejših kulturnih prostorov naše skupnosti.
NAPOVEDNIK DOGODKOV V KNJIŽNICI LOGATEC ZA AVGUST in kanček septembra
POLETNI URNIK
(od 1. julija do 31. avgusta)
Knjižnica Logatec
PON, TOR, PET: 8.00–15.00
SRE, ČET: 12.00–19.00
SOB: ZAPRTO
Knjižnica Rovte
TOR: 9.00–14.00
ČET: 14.00–19.00
Knjižnica Hotedršica
SRE: 14.00–19.00
INVENTURA
V tednu od 24. do 29. avgusta bodo Knjižnica Logatec in njene enote ZAPRTE zaradi inventure. Hvala za razumevanje!
Sreda, 26. 8. 2026, od 16.00 do 19.00, pod šotorom na igrišču pred Narodnim domom
BUKVARNA na Logaškem poletju
Vabljeni, da si za zaključek poletne bralne sezone po simbolični ceni za več kot simboličen učinek naberete in izberete »nove stare« knjižne poslastice za blažji prehod v nov cikel.
8. 9. 2026, 9.00-11.30, Stara knjižnica: Delavnica zbiranja spominov na otroštvo, odrasli 60+
V okviru projekta Erasmus+ “Knjižnice gradijo skupnost znanja” vse starejše odrasle (60+) vabimo na delavnico zbiranja spominov na otroštvo. Od vsakega sodelujočega se pričakuje, da se udeleži delavnice v živo, na katero s seboj prinese do približno deset fotografij, ki prikazujejo izkušnjo otroštva nekoč. Na delavnici bomo skupaj podelili spomine in iz njih skupno ustvarili zbirko, ki bo nato objavljena na portalu Kamra.
V juliju in avgustu pred Knjižnico Logatec potekajo poletne pravljične urice pod lipo, in sicer vsak ponedeljek ob 10-ih dopoldne. Pravljici sledi delavnica na ploščadi pred knjižnico. V primeru slabega vremena pravljične ure z delavnico odpadejo.
Bralnica pod lipo
V juliju in avgustu, od torka do petka, v času odprtosti knjižnice, pod lipama pred knjižnico – v lepem vremenu. Udobno nameščeni v ležalnike in v prijetni senci dreves boste lahko v miru malce posedeli, sproščeno prebirali knjige, se pogovarjali, podružili, poigrali, se, skratka, imeli prav fino … celo poletje.
Veselimo se vas!
Kolektiv Knjižnice Logatec vam želi čudovito in navdušujoče poletje. Privoščite si obilje imenitnega branja, vzemite si veliko in še več časa zase, za svoje ljube – in za počitek, pa na zabavo in dogodivščine za arhiv spominov tudi ne pozabite.
