Oddelek za urejanje prostora – vodnik prostorskega načrtovanja v občini
Oddelek za urejanje prostora, s katerim nadaljujemo cikel predstavitev občinske uprave, zajema izjemno širok spekter področij, ki zahtevajo specifična znanja. »Delo na našem oddelku obsega številna strokovna področja, kar zahteva interdisciplinarna znanja in dobro sodelovanje,« je povedala vodja oddelka Tatjana Bedene Benčina. Zaposleni morajo dobro poznati prostorsko in gradbeno zakonodajo, postopke priprave prostorskih aktov, področje graditve objektov in opremljanja zemljišč s komunalno infrastrukturo. Zelo pomembno je razumevanje arhitekture, urbanizma, geografije in varstva okolja. Poleg tega sta pomembna tudi poznavanje področja upravnih postopkov in sposobnost usklajevanja različnih interesov. »Biti moramo zelo natančni, saj se srečujemo z zahtevnimi upravnimi postopki in pripravo zahtevne dokumentacije. Ker pri delu sodelujemo z občani, projektanti, investitorji, državnimi institucijami in drugimi deležniki, so ključnega pomena tudi dobre komunikacijske in organizacijske sposobnosti,« dodaja sogovornica.
Strokovno delo zahteva nenehno izobraževanje ter izpopolnjevanje pridobljenih veščin in znanj. Sestavni del delovnega časa na tem oddelku je tako tudi seznanjanje z novostmi, ki jih prinašajo (pre)pogoste spremembe področne zakonodaje. »Prav ta nevidni ali neodprti spekter naših nalog pa je nujen, da primarno delo opravljamo dovolj dobro, da vzdrži presojo tudi na drugostopenjski ravni in nenazadnje pri sodiščih,« poudarja Tatjana Bedene Benčina.
Ključna področja, ki jih oddelek pokriva, so prostorsko načrtovanje z izdelavo strategij prostorskega razvoja in občinskih prostorskih aktov, izdaja potrdil, soglasij, mnenj in pogojev za posege v prostor, izdaja upravnih aktov s področja odmere komunalnega prispevka, priprava in spremljanje sklenjenih pogodb o opremljanju, vodenje in izvajanje ukrepov za opremljanje zemljišč za gradnjo, izdajanje upravnih aktov s področja varstva okolja (predvsem obremenjevanja okolja s hrupom), vodenje evidence stavbnih zemljišč in še bi lahko naštevali.
Kako si organizirate oz. razdeljujete delo?
Oddelek za urejanje prostora je med manjšimi oddelki v občinski upravi. Na oddelku so štirje zaposleni: Tatjana Bedene Benčina, Mira Celarc Jereb, Borut Smrdelj in Simona Šušteršič Štrukelj. Večina nas ima strokovno izobrazbo iz naravoslovnih ved, podporo s področja družboslovnih ved pa pokriva eno delovno mesto. Prav maloštevilnost oddelku omogoča večjo fleksibilnost, hkrati pa predstavlja njegovo ranljivost, saj vsaka odsotnost ustvarja hitro zaznavno vrzel.
Delo imamo organizirano po posameznih vsebinskih področjih. Vsak sodelavec opravlja naloge s svojega strokovnega področja, pogosto pa se naloge med seboj tudi prepletajo in dopolnjujejo.
Kakšne so vaše naloge kot vodje oddelka?
V vlogi vodje oddelka je moja naloga organizacija, spremljanje in usklajevanje dela ekipe sodelavcev na oddelku. V tej vlogi sem slabi dve leti.Skrbim, da postopki potekajo kar se da strokovno, učinkovito in v skladu z zakonodajo. Zavedam se, da lahko le povezana ekipa dobro opravlja tako raznoliko in zahtevno delo, kot ga imamo na oddelku, zato si kot vodja prizadevam, da ohranjamo pozitivno delovno vzdušje, odprto komunikacijo in medsebojno pomoč. Mislim, da nam to zaenkrat dobro uspeva in upam, da bo tako ostalo tudi v prihodnje.
Poleg vodenja oddelka moje delo obsega pester nabor drugih nalog. Glavna je vodenje postopkov priprave občinskih prostorskih aktov, kot so občinski prostorski načrt, občinski podrobni prostorski načrti, lokacijske preveritve in ciljne spremembe. Trenutno imamo odprt en obširen postopek sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta, sedem postopkov priprave občinskih podrobnih prostorskih načrtov in več postopkov lokacijskih preveritev. Zadnjih nekaj mesecev so potekale aktivnosti v postopku vzpostavitve evidence stavbnih zemljišč, ki je trenutno v zaključni fazi. Sodelujem tudi pri pripravi regionalnega prostorskega plana za Ljubljansko urbano regijo in v postopkih priprave državnih prostorskih načrtov, ki se načrtujejo na območju naše občine.
Velik del mojega dela predstavlja komunikacija s strankami: občani, projektanti in investitorji, ki se na oddelek obračajo z različnimi pobudami ter vprašanji, vezanimi na postopke gradnje in prostorskega načrtovanja. Pri urejanju prostora je namreč zelo pomembno usklajevanje različnih interesov ter iskanje kakovostnih rešitev za razvoj občine. Ker smo majhna ekipa, delo pogosto poteka zelo povezano, kar pomeni, da sem vključena tudi pri konkretnih postopkih in projektih.
Katere so po vašem mnenju ključne značilnosti strategije prostorskega razvoja občine, ki jo v oddelku koordinirate in pripravljate?
Ključno pri strategiji prostorskega razvoja je usmerjanje prostorskega razvoja občine na premišljen, uravnotežen in trajnostni način. Predvsem je pomembno, da se prostor razvija na način, ki omogoča kakovostno bivanje občanov, hkrati pa v največji možni meri ohranja naravne danosti, kulturno dediščino in identiteto lokalnega okolja.
V zadnjem obdobju, ko se v Sloveniji vedno bolj soočamo s posledicami hitro spreminjajočih se podnebnih vplivov, je pri osnovanju strategije še posebej potreben poudarek na prilagajanju naselij podnebnim spremembam. Naselja so namreč naše osnovno bivanjsko, delovno in rekreacijsko okolje. Osredotočiti se bo treba predvsem na pet ključnih področij: notranji razvoj naselij, usmerjen v nove urbanistične pristope, trajnostno upravljanje z vodo v naseljih, zagotavljanje zadostnih, dostopnih, povezanih in kakovostnih zelenih površin v naseljih (zeleni sistemi naselij), zagotavljanje prostorskih pogojev za izboljšanje mikroklimatskih razmer v naseljih ter izboljšanje dostopnosti za hojo in kolesarjenje kot alternativi mobilnosti.
Tako kot pri vsaki strategiji je tudi pri pripravi strategije prostorskega razvoja ključno to, da se usklajujejo različni interesi in vzpostavlja sodelovanje z občani, stroko in drugimi institucijami.
Vaše delo sega tudi na področje regije in države – s katerimi državnimi institucijami sodelujete in kako?
V veliki meri je naše sodelovanje omejeno na dvonivojsko delovanje. Torej občina in posamezna ministrstva in institucije, ki delujejo pod okriljem le-teh. Sodelovanje je najbolj intenzivno in izredno pomembno v postopkih priprave prostorskih aktov na lokalni ravni, kjer ministrstva predstavljajo zelo močan in vpliven regulacijski dejavnik, ko nastopajo v vlogi nosilcev urejanja prostora in usmerjajo odločitve občine skozi zavezujoče predhodne smernice in mnenja. Sodelovanje obsega pridobivanje smernic, mnenj in raznih soglasij, zelo pogosta pa so tudi medsebojna usklajevanja med interesi in potrebami občine ter zahtevami ministrstev.
S katerimi oddelki občinske uprave najtesneje sodelujete?
Zavedamo se, da je poleg sodelovanja znotraj oddelka izredno pomembno tudi dobro sodelovanje med oddelki. V občinski upravi sodelujemo z vsemi oddelki, saj je to ključnega pomena za strokovne odločitve, ki so prav zaradi takega načina dela usklajene in tehtno sprejete. Vodje vseh oddelkov se tedensko srečujemo tudi na kolegijih župana, kjer s strani župana in direktorja prejemamo usmeritve za nadaljnje delo.
Naravovarstvene zahteve, ki jih mora Slovenija kot članica EU spoštovati, so vse strožje. S kakšnimi problemi se srečujete na tem področju?
45 odstotkov ozemlja občine sodi v območja Natura 2000, skoraj polovica ozemlja občine pa je pomembna v ekološkem smislu, saj se nahaja v različnih ekološko pomembnih območjih. To pomeni, da je treba za vsak poseg v prostor na teh območjih pridobiti soglasje pristojne institucije, t. j. Zavoda RS za varstvo narave. Zaradi specifične lege in naravnih danosti se občina sooča z različnimi naravovarstvenimi in okoljskimi izzivi: omejitvami prostorskega razvoja, varovanjem vodnih virov, prometnimi pritiski, razdrobljenostjo poselitve ter poplavno ogroženostjo. Vsakršno načrtovanje umeščanja dejavnosti v prostor mora biti zato dobro premišljeno. Velikokrat se zgodi, da se potrebe in želje lokalnega okolja ne skladajo z varstvenimi in okoljskimi zahtevami, zato velik izziv predstavljajo usklajevanja različnih interesov. Posledično so postopki pogosto zahtevnejši in časovno daljši, saj vključujejo pridobivanje dodatnih mnenj in soglasij pristojnih institucij ter izdelavo dodatnih strokovnih podlag.
Zaradi vsega naštetega danes veliko slovenskih občin – posebej pa občine, kot je Logatec – opozarjajo, da bodo brez močnejše regionalne ravni ali večje pomoči države same težko izvajale vse zahtevnejše okoljske in naravovarstvene obveznosti, ki izhajajo iz evropske zakonodaje.
V vaši pristojnosti je med drugim tudi odmera komunalnega prispevka. Znano je, da je ta v Logatcu zelo visok. Kaj vse vpliva na odmero?
Skladno z veljavno prostorsko zakonodajo je naloga občine, da zagotavlja gradnjo komunalne opreme, zaradi česar je občina tudi upravičena do povračila dela stroškov gradnje te komunalne opreme v obliki komunalnega prispevka.
Višina komunalnega prispevka v občini Logatec je primerljiva s sosednjimi, razvojno podobnimi občinami. Na višino komunalnega prispevka vpliva več dejavnikov, kot so velikost (bruto tlorisna površina) in namembnost objekta, površina gradbene parcele, opremljenost stavbnega zemljišča s posameznimi vrstami komunalne opreme, na katero se bo objekt neposredno ali posredno priključil, ter višina obračunskih stroškov obstoječe komunalne opreme na enoto mere.
Občina Logatec za odmero komunalnega prispevka uporablja obračunske stroške obstoječe komunalne opreme na enoto mere, kot so določeni v občinskem odloku o podlagah za odmero komunalnega prispevka. Gre za povprečne stroške obstoječe komunalne opreme na enoto mere po posamezni vrsti obstoječe komunalne opreme, preračunane na kvadratni meter površine gradbene parcele stavbe in kvadratni meter bruto tlorisne površine objekta, ki so povzeti iz državnega Pravilnika o povprečnih stroških obstoječe komunalne opreme, pri čemer so v občini Logatec s prispevno stopnjo, določeno v občinskem odloku, znižani na 78 odstotkov.
Katere vaše dejavnosti najbolj neposredno zadevajo občane Logatca in kako z njimi komunicirate?
Vse naše delo je usmerjeno k uporabniku – občanu. Delo oddelka občani najbolj neposredno občutijo v zadevah, vezanih na posege v prostor, zemljiškoknjižno urejanje zemljišč, pripravo prostorskih aktov. Občani se na naš oddelek obračajo, ko želijo pridobiti informacije o možnosti posega v prostor, o možnosti in zahtevnosti gradnje, o omejitvah pri poseganju v prostor, o višini komunalnega prispevka, o pripravi dokumentacije za gradnjo.
V želji občanom pomagati pri razumevanju postopkov in jim posredovati točne informacije, dajemo velik poudarek komunikaciji in dostopnosti. Z njimi komuniciramo preko različnih kanalov: osebno, v prostorih občinske uprave, po telefonu ter preko elektronske ali navadne pošte. V postopkih priprave različnih prostorskih aktov in pri predstavitvi vseh pomembnejših strokovnih podlag se poslužujemo javnih razgrnitev in javnih obravnav.
Posebej nas veseli, ko stranke prepoznajo naš trud, strokovnost in pripravljenost pomagati. Pozitivni odzivi strank nam veliko pomenijo, saj nam to daje dodatno motivacijo za delo.
Katere bodo vaše poglavitne naloge/dejavnosti do konca letošnjega leta?
Naše primarno delo je reševanje zadev, vezanih na vloge strank. Opažamo, da se število prejetih vlog iz leta v leto povečuje. Zaradi nenehnih novih nalog, ki jih država dodeljuje občinam, pa se povečuje tudi obseg različnih vlog.Prizadevamo si, da kljub temu občanom in investitorjem še naprej zagotavljamo čim bolj učinkovito in pravočasno obravnavo.
Poleg opravljanja rednega dela, vezanega na prejete vloge, se bodo nadaljevale aktivnosti pri pripravi sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta, v okviru katerega je na vrsti izdelava okoljskega poročila in drugih zahtevanih strokovnih podlag. Nadaljevali se bodo tudi postopki priprave občinskih podrobnih prostorskih načrtov. Zaključila se bo izdaja odločb o odmeri komunalnega prispevka za območje novozgrajene kanalizacije v naselju Hotedršica, načrtovana je vzpostavitev evidence stavbnih zemljišč. Nadaljevalo se bo sodelovanje pri pripravi prostorskih aktov na državni oz. regionalni ravni ter pri pripravi Strategije razvoja občine Logatec.
Tako kot doslej se bomo zavzemali za strokovnost, odzivnost in dobro komunikacijo z občani ter za konstruktivno sodelovanje z drugimi oddelki in institucijami.
Blanka Markovič Kocen
FOTO: Arhiv OUP
