Prvi julijski petek smo se ob 19.00 že četrto leto zapored zbrali pod lipo pri kamniti mizi. In sedaj že lahko rečem, da so Večeri pri kamniti mizi prerasli v tradicionalno dogajanje. Nastopajoči in obiskovalci so bili veseli ponovnega srečanja.
Večer je bil pester, zanimiv, poseben. Predstavili so se nam duo Tilen Sedlar na kitari in Anej Stagu na harmoniki. Mlada glasbenika smo že imeli priložnost slišati lansko leto, ko sta komaj dobro pričela sodelovati. Dokazala sta, da sta naredila ogromen napredek in se pohvalila, da ju povabijo že na marsikatero prireditev.
Od starih znancev do popolnih novincev
Vnovič se nam je letos pridružil Miran Nagode. Slikovito je opisal in predstavil, kako se je Viljem Putik pred 140-imi leti prvič spustil v Gradišnico ali Vražjo jamo. S seboj je pripeljal lutko samega Putika, ki jo je z vrvmi namestil na »jamsko prometilo«. Ljudje so verjeli, da v jami prebiva sam peklenšček. Za odpravo v neznane globine je bilo treba imeti veliko mero poguma, tehničnega znanja in sreče. Aljoša Murn, ljubitelj starih ljudskih pesmi, nam je zapel lepo, a pozabljeno pesem, Irma Likar pa nam je predstavila eno svojih pesnitev, kjer se pošali na svoj račun.
Z novoustanovljenim ansamblom do sončnega zahoda
Uradni del programa je zaključil Peter Černilogar, ki nas je s svojo harmoniko popeljal tja dol v Dalmacijo. Pridružila sta se mu še Janez in Tone na harmoniki in klarinetu, pa Tilen in Anej in še dolgo je ta na novoustanovljeni ansambel veselo igral, da so obiskovalci tudi zapeli in zaplesali. Nista manjkali niti hrana in pijača. Marsikatera martinjska gospodinja je prinesla domače dobrote. Veselili smo se, dokler nam sonce ni ušlo za Sekirico in si obljubili, da se letos še enkrat srečamo na tem prizorišču.
Hvala vsem nastopajočim, ker ni lahko najti ljudi, ki bi bili pripravljeni brez honorarja Logatčanom predstaviti svoje znanje in veščine in hvala tudi obiskovalcem, ki mi vedno znova dajete energijo in voljo, da z Večeri pri kamniti mizi nadaljujemo.
Prva julijska sobota je v Logatcu vnovič minila v znamenju barv in umetniškega izražanja. Društvo likovnikov Logatec je namreč 4. julija organiziralo že tradicionalno Likovno kolonijo Logatec 2026, ki je potekala v prijetnem zavetju senc dreves ob Narodnem domu.
Na prelepo poletno dopoldne se je zbrala pisana druščina 25 likovnih ustvarjalcev. Poleg domačih članov so se kolonije udeležili tudi gostje iz prijateljskih umetniških društev. Zbrane je uvodoma toplo pozdravil predsednik društva Janez Ovsec, za strokovno in mentorsko podporo med ustvarjalnim procesom pa je z dragocenimi nasveti poskrbel akademski slikar Jurij Kravcov.
Navdiha med sodelujočimi ni manjkalo. Nekateri umetniki so na platna z občutkom prenesli arhitekturne značilnosti in skrite kotičke logaških vedut, drugi pa so se prepustili prostim temam in lastni domišljiji.
Ustvarjalni dan so sodelujoči zaokrožili s priložnostno postavitvijo razstave v Jožefovi galeriji ter kosilom in prijetnim druženjem v Domu Marije in Marte Logatec. Društvo likovnikov Logatec se iskreno zahvaljuje vsem sodelujočim ustvarjalcem za njihov prispevek in izjemno energijo. Ob slovesu so si sodelujoči obljubili, da se kmalu znova snidejo na prihodnjih likovnih srečanjih.
Razstavo si je moč ogledati v Jožefovi galeriji vsak dan od 9.00 do 17.00 vse do konca septembra 2026
Vse od njegovega odprtja septembra lani je Centralni objekt zaščite, reševanja in pomoči Logatec na Pavšičevi ulici poln življenja. V njem potekajo izobraževanja za enote Civilne zaščite in drugih občanov (recimo izobraževanja Rdečega križa iz prve pomoči za voznike avtomobilov in predstavnike v podjetjih), redne aktivnosti, na katerih se srečujejo pripadniki sil za zaščito in reševanje, še posebej pa nas veseli, da je center zanimiv tudi za najmlajše.
Vrtec na obisku
Junija smo v centru gostili otroke iz več skupin enot Tičnica in Pod Košem Vrtca Kurirček Logatec. Pokazali smo jim naše prostore in jim razložili pomen in aktivnosti civilne zaščite. Matjaž Kristan, namestnik poveljnika CZ Logatec, je otrokom povedal, kdaj in kje lahko srečajo naše pripadnike, kako smo označeni in kakšna je takrat naša vloga. Pogovarjali smo se o prostovoljstvu in načinih, kako lahko tudi sami poskrbimo za svojo varnost.
Bodoči pripadniki civilne zaščite
Z velikim zanimanjem so si ogledali vozila, sedli vanje in poslušali sireno. Ogledali so si gasilca, ki si je zaščitno obleko oblekel v zgolj nekaj sekundah, pri čemer so izvedeli, da je narejena iz posebnega negorljivega materiala, ter ugotovili, kako težka je zaščitna čelada. Preverili so tudi, koliko ričeta lahko skuhamo v naši poljski kuhinji in kako se sliši, ko govorimo v megafon. Mladi nadobudneži so dobili odgovore na številna vprašanja, potem pa so se izkazali še s ciljanjem vodnega curka iz brentače in si prislužili sladoled. Ni rečeno, da se prav med njimi ne skrivajo bodoči pripadniki civilne zaščite.
Konec avgusta o pomoči v nesrečah
Veseli nas, da je med mladimi toliko zanimanja za naše dejavnosti in z veseljem se jim predstavimo. Posvetili se jim bomo spet v poletnih mesecih, saj bomo sodelovali v poletnem varstvu Športne zveze Logatec. Konec avgusta bomo udeležencem varstva pokazali, kako lahko pomagamo v različnih nesrečah. Morda pa jih res navdušimo, da se pridružijo našim vrstam.
Na večer pred praznikom dneva državnosti, 24. rožnika, je pod lipo pred Tollazzijevo štirno Peter Černilogar raztegoval meh svoje harmonike: med pesmimi je bila tudi Avsenikova Ostanimo prijatelji. O prijateljstvu in sodelovanju, ki naj premagata naše različnosti, je spregovoril župan Berto Menard. Spomnil nas je tudi na žrtvi na Cesarskem Vrhu, ob koncu pa vsem zaželel prijeten večer.
Z Najino pravljico sta nam s pesmimi iz njune in naše mladosti obujala spomine Zinka in Janez Gostiša – Duo Gostiša. Tamburaška skupina Bisernice iz Reteč pri Škofji Loki pa nam je s petjem in igranjem pobožala srce. To velja tudi za pesem Moj dom (Marcel Štefančič), katero nam je poleg drugih predstavil tercet študentk Akademije za glasbo v Ljubljani.
Iz Buenos Airesa je prišlo pet mladih fantov. V Argentini Los tilos že pet let nastopajo predvsem na »pena« (izgovori penja), po naše na veselicah. Seveda smo jih z navdušenjem sprejeli tudi v Logatcu.
Z veseljem smo prisluhnili Mešanemu pevskemu zboru Pevskega društva Logatec. Njemu gre zahvala za organizacijo letošnjega že 42. Večera pri vodnjaku na Čevici in praznovanja dneva državnosti … in tudi ženam in dekletom s Čevice za njihove sladke dobrote. Vsem hvala za čudovit večer!
Kako lahko Logatec učinkoviteje izkoristi evropska sredstva in oblikuje jasno razvojno vizijo, je bilo osrednje vprašanje okrogle mize, ki je 15. junija 2026 potekala na Območni obrtno-podjetniški zbornici Logatec in na kateri so sodelovali predstavniki uspešnih občin in razvojnih institucij. Sogovorniki so se strinjali, da ima Logatec zaradi svoje lege, gospodarskega potenciala in ugodne demografske slike odlične možnosti za razvoj, vendar bo za uspešnejše črpanje evropskih sredstev potrebnih več povezovanja, strateškega načrtovanja in jasno opredeljena identiteta občine.
Razpravo je odprl predstavnik Občanskega foruma Logatec Gregor Živec, ki je poudaril, da mora biti občina razvojno naravnana in pripravljena izkoristiti priložnosti, ki jih ponujajo evropski razpisi. Moderatorka Sonja Vidonja je uvodoma predstavila nekaj primerjalnih podatkov o uspešnosti slovenskih občin pri pridobivanju evropskih sredstev. Medtem ko delež evropskih sredstev v občinskih proračunih v Sloveniji običajno znaša med pet in dvanajst odstotkov, najuspešnejše občine dosegajo tudi med 25 in 40 odstotkov. Med njimi sta tudi Ajdovščina in Pivka. Logatec se trenutno uvršča med občine, kjer delež evropskih sredstev ne dosega petih odstotkov, zato je eden ključnih izzivov prihodnjega razvoja izboljšanje uspešnosti pri prijavah na razpise.
Razvoj temelji na ljudeh in gospodarstvu
Župan Občine Ajdovščina Tadej Beočanin je predstavil razvojno pot svoje občine, ki se je v zadnjih letih uveljavila kot ena najbolj razvojno prodornih v Sloveniji. Po njegovih besedah se uspešen razvoj začne z dobrim poznavanjem domačega okolja in vključevanjem prebivalcev v procese odločanja.
»Najpomembneje je, da poznaš svoje okolje in da znaš povezovati ljudi. Veliko dobrih idej pride prav od občanov, zato jih je treba slišati in vključiti v razvojne načrte,« je poudaril.
Pojasnil je, da so v Ajdovščini razvoj gradili postopoma. Prvi mandat so namenili gospodarskemu razvoju, drugega reševanju stanovanjske problematike, v zadnjih letih pa več pozornosti posvečajo družbenemu razvoju in infrastrukturi. Takšen pristop je občino pripeljal med najuspešnejše slovenske občine na področjih gospodarstva, izobraževanja in kakovosti življenja.
Po njegovem mnenju je gospodarstvo ključni temelj razvoja, vendar uspešna podjetja občini ne prinašajo neposrednih koristi zgolj skozi davke. Veliko pomembnejše je partnerstvo med občino in podjetji. Če podjetja prepoznajo, da jim lokalna skupnost stoji ob strani, so pripravljena prispevati tudi k razvoju širše skupnosti, podpirati društva, kulturne projekte in različne lokalne pobude.
Beočanin je opozoril tudi na pomen pravočasne priprave projektov in spremljanja razpisov. Mnogokrat ni dovolj, da ima občina pripravljeno projektno dokumentacijo, temveč mora poznati tudi razpisne roke, pogoje in razvojne usmeritve države ter Evropske unije. Prav zato v Ajdovščini velik poudarek namenjajo strokovnim ekipam, ki se ukvarjajo s pripravo in vodenjem projektov.
Logatec potrebuje jasno razvojno identiteto
Direktor Posoškega razvojnega centra Simon Škvor je izpostavil, da ima Logatec poseben razvojni položaj. Zaradi umeščenosti v zahodno kohezijsko regijo in osrednjeslovensko statistično regijo se pogosto znajde med različnimi razvojnimi usmeritvami, kar otežuje oblikovanje prepoznavne identitete.
Kljub temu meni, da ima občina številne prednosti. Med njimi so dobra prometna lega, ugodna demografska slika in bližina Ljubljane. Prav zato je po njegovem mnenju pomembno, da Logatec ne postane zgolj spalno naselje prestolnice.
»Logatec ima vse možnosti, da postane močno lokalno središče z jasno razvojno vizijo. Potrebno pa je natančno prepoznati svoje prednosti in na njih graditi prihodnji razvoj,« je poudaril.
Posebej je izpostavil pomen povezovanja občin in institucij. V Posočju so številne razvojne projekte uspešno izpeljali prav zaradi sodelovanja več občin in organizacij. Takšna partnerstva pogosto pomenijo prednost tudi pri kandidiranju za evropska sredstva.
Po njegovem mnenju je pomembno tudi, da imajo manjša društva in organizacije dostop do strokovne pomoči pri pripravi projektov. Brez ustrezne podpore številne dobre ideje namreč nikoli ne prerastejo v uspešne prijave na razpise.
Uspeh prinašajo sodelovanje, mreženje in zaupanje
Nekdanji direktor Notranjskega parka Matevž Podjed je predstavil izkušnje iz Cerknice, kjer so z razvojem Notranjskega parka pridobili več kot 15 milijonov evrov evropskih sredstev. Kot ključni dejavnik uspeha je izpostavil sodelovanje z lokalnimi prebivalci.
»Domačini morajo razvojne projekte razumeti kot svojo zgodbo. Brez njihove podpore je težko doseči dolgoročne rezultate,« je dejal.
Po njegovih besedah je za uspeh nujno dobro organizirano delo znotraj občinske uprave. Potrebni so usposobljeni kadri, ki razumejo evropske programe in znajo razvijati kakovostne projektne ideje. Ob tem je opozoril tudi na pomen mreženja.
Evropski projekti danes pogosto temeljijo na partnerstvih med različnimi organizacijami in regijami. Zato je pomembno, da se občine vključujejo v razvojne mreže in si postopoma gradijo ugled zanesljivega partnerja.
Podjed meni, da ima Logatec tudi pomembno kulturno in zgodovinsko povezavo z Notranjsko, ki bi lahko predstavljala pomemben del njegove prihodnje identitete.
Razvoj zahteva potrpežljivost in dolgoročno vizijo
Župan Občine Pivka in predsednik Združenja občin Slovenije Robert Smrdelj je poudaril, da razvojne spremembe pogosto spremljajo pomisleki in odpor dela lokalnega prebivalstva. Tudi v Pivki turizem dolgo ni veljal za pomembno razvojno priložnost, saj so bili prebivalci navajeni mirnega podeželskega okolja.
»Ljudem je treba dati čas. Pomembno je, da razumejo koristi razvoja in da so vključeni v procese odločanja,« je povedal.
Po njegovem mnenju mora občina dobro poznati potrebe svojih prebivalcev in ob tem spremljati razvojne smernice evropske kohezijske politike. Uspešne so tiste občine, ki znajo prepoznati prihodnje trende in pravočasno pripraviti projekte.
Ob tem je opozoril, da niso vsi pomembni projekti primerni za financiranje iz evropskih sredstev. Nekatere investicije, ki jih prebivalci potrebujejo za kakovostno življenje, mora občina financirati sama, ne glede na razpoložljive razpise.
Smrdelj je poudaril tudi pomen vodstva. Po njegovem mnenju ima župan ključno vlogo pri oblikovanju razvojne ekipe, ki zna povezovati različne deležnike in uresničevati zastavljene cilje.
Gospodarstvo kot partner lokalne skupnosti
V zaključnem delu razprave je občinstvo odprlo vprašanje sodelovanja gospodarstva z lokalnimi društvi, klubi in organizacijami. Beočanin je poudaril, da takšna podpora ni samoumevna, temveč temelji na zaupanju in dolgoročnih odnosih.
Po njegovih izkušnjah so podjetja pripravljena vračati skupnosti predvsem takrat, ko občina tudi sama prispeva k njihovemu razvoju. V Ajdovščini so v preteklosti podjetjem pomagali pri investicijah in širitvah dejavnosti, kar je pozneje prispevalo k večji pripravljenosti podjetij za podporo lokalnim projektom, društvom in dogodkom.
Logatec ima dobre izhodiščne pogoje
Razprava se je zaključila z ugotovitvijo, da ima Logatec številne razvojne prednosti. Dobra prometna lega, ugodna demografska struktura, gospodarski potencial in bližina večjih središč predstavljajo trdne temelje za prihodnji razvoj.
Sogovorniki so se strinjali, da evropska sredstva niso cilj sama po sebi, temveč pomembno orodje za uresničevanje razvojnih vizij. Za uspešnejše črpanje sredstev bo moral Logatec oblikovati jasno identiteto, okrepiti projektne kapacitete, spodbujati sodelovanje med občino, gospodarstvom in civilno družbo ter pripraviti projekte, ki bodo odgovarjali na potrebe lokalnega okolja in razvojne usmeritve prihodnjih evropskih programov.
