Vsako šolsko leto prinaša isto dilemo: kam naprej? Mnogi mladi ob tem pogledujejo proti Ljubljani, prepričani, da so prave karierne priložnosti le v velikih mestih. Posledice takšnih odločitev so vsakodnevna dolgotrajna vožnja, drage najemnine, življenje stran od prijateljev, poklic, ki ne navdušuje, in prazna domača mesta.
»A ni škoda cajta za napačne odločitve?« smo se spraševali v podkastu »Od navdiha do poklica«, kjer smo se pogovarjali z uspešnimi lokalnimi podjetniki, ki so si svojo pot zgradili sami. Brez olepšav govorijo o svojih začetkih, največjih zmagah, neizbežnih lekcijah ter razlogih, zakaj so ostali v domačem okolju. Dokazujejo, da vrhunskih poslovnih zgodb in zelenih delovnih mest ni treba iskati daleč stran. Podkaste si lahko ogledate na YouTube kanalu @mcidrija ali jim prisluhnete na vseh priljubljenih podkast platformah.
Podkasti so hkrati uvod v regijski Online dan poklicev, ki ga pripravljamo 6. novembra v sodelovanju z desetimi podjetniki iz Idrije, Logatca in Cerkna. Na spletnem dogodku bodo predstavili svoj pogled na podjetništvo, izbiro poklica, zaposlovanje in podobno.
Dogodek je namenjen osnovnošolcem, dijakom in študentom, zanimiv pa je tudi za vse, ki razmišljate o vstopu v podjetništvo ali zamenjavi poklica. Vabljeni ste, da iz prve roke spoznate realnost domačega gospodarstva in podjetnikom v živo zastavite svoja vprašanja.
Ne prepuščajte prihodnosti naključju. Prisluhnite podkastom, obiščite Online dan poklicev in preverite, kakšne so možnosti pred domačim pragom.
Prijava in dostop do dogodka: Online dan poklicev bo potekal prek spleta in je za vse udeležence brezplačen.
Povezava do dogodka in registracije: https://fb.me/e/6sxZwWzI1
Projekt LAS s CILJEM »Od navdiha do poklica« sofinancira Evropska unija.
Logaška izpostava JSKD je v sodelovanju z Osnovno šolo 8 talcev Logatec pripravila razstavo kolažnih portretov udeležencev 8. kolonije Franca Musca. Projekt je ob odprtju, 22. 10. 2026, v Galeriji Hiša sonca predstavila prof. Tanja-Pina Škufca, utrip kolonije pa prof. Urška Župec Mele. Avtoricam in avtorjem so bila podeljena priznanja, Glasbena šola Logatec pa je poskrbela za glasbeno popestritev. Razstavo si lahko ogledate do vključno 11. novembra, od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure, tudi med šolskimi počitnicami.
*med njimi tudi: Ivan Cankar, Dragotin Kette, Zofka Kvedrova, Veno Pilon, Frančišek Asiški …
Zadnji septembrski torek smo pod okriljem Festivala migrantskega filma v sodelovanju s Knjižnico Logatec v Narodnem domu Logatec predvajali dokumentarna filma, ki sta nas globoko nagovorila vsak na svoj način, večer pa zaključili s pogovorom z osebo, ki ima lastno izkušnjo migracije.
Preko filmov smo se potopili v svet osebe, ki se spopada z lastno identiteto in občutkom (ne)pripadanja, ko se po 15 letih vrne v rodno senegalsko ribiško vas iz Španije, kamor se je podal za kruhom. Sooča se z občutki nostalgije in izkoreninjenosti, hrepenenja in zamere, končno pa tudi krivde in odgovornosti, saj je mladim iz svoje vasi postal velik vzor in spodbuda, da se tudi sami podajo na nevarno pot v Evropo po morju.
Drugi film pa nas je popeljal med mladinske brigade, ko mlade brigadirke in brigadirji iz Italije, Britanije, Grčije, Francije, Danske, Švedske in celo Palestine gradijo železnico Šamac-Sarajevo. Ustvarjanje skupnosti in želja po boljši prihodnosti sta bili glavni temi tako filmov kot tudi dogodka, ki smo ga v Hiši Sadeži družbe Logatec gostili dan po tem.
V sredo, 30. 9., smo namreč Hišo napolnili z dobro voljo, prijetnim vzdušjem in novimi poznanstvi, ki so se stkali med nami in iniciativo Sangai – Skupaj. Gostje, domačini in Nepalci iz Pivke, so nam predstavili serijo dokumentarnih filmov, ki so jih posneli v času njihovega medsebojnega spoznavanja, sodelovanja in grajenja skupnosti. Kako navdihujoč obisk je bil to! Fantje iz Nepala so za nas pripravili nepalski čaj in slaščice, razstavo o svoji državi ter nepalsko pesem, ki so jo prevedli v slovenščino.
Ponovno smo bili opomnjeni na pomembnost prostora, kot je naš, ki preko medkulturnega in medgeneracijskega povezovanja daje ljudem v skupnosti nove izkušnje spoštljivega deljenja in soustvarjanja skupne sedanjosti. To, da smo si ljudje med seboj različni, ni skrivnost. To, da iščemo skupne točke med seboj, pa je odločitev in zavestno delo. Hiša Sadeži družbe Logatec je temu delu predana. Pri iskanju skupnih točk nas od jeseni dalje podpirata še dve prenosni klančini, s katerimi končno omogočamo dostop v Hišo tudi za ljudi na invalidskih vozičkih. Še ena ovira je premagana, da lažje gradimo mostove naprej!
Jesen je v Hiši živahna. Aktivnosti potekajo od jutra do večera, za več informacij pa poglejte našo Facebook stran, saj smo prepričani, da boste našli nekaj zase. V novembru organiziramo celodnevno usposabljanje za naše prostovoljke in prostovoljce, da jih podpremo pri njihovem delu, brez katerega Hiša ne bi živela. Ob tej priložnosti se zahvalimo še njim in vam pomahamo v pozdrav!
Dobrodošli na aktivnosti, na kavo, na pogovor – tu smo.
Maja Pišljar,
strokovna sodelavka v Večgeneracijskem centru Skupna točka, Hiša Sadeži družbe Logatec
Balinanje sodi med športe, ki nudijo veliko sprostitve, gibanja in športnih užitkov tako tekmovalcem kot tudi gledalcem, ki lahko uživajo ob atraktivnih potezah. Logaški balinarji so te dni zaznamovali 45 let Balinarskega športnega društva Logatec.
Pogled nazaj
Začetki segajo vsaj v leto 1928, organizirana dejavnost pa v leto 1960, ko je bilo ustanovljeno Balinarsko društvo Jačka. Med ustanovitelji sta bila tudi Anton Veber in Armando Kristančič, oba tudi soustanovitelja današnjega BŠD Logatec. To je bilo ustanovljeno 1. avgusta 1981 in uradno potrjeno čez nekaj dni, 19. 8. Delovalo je v Primorski balinarski zvezi, naslednje leto pa je bila ustanovljena Notranjska balinarska zveza, katere član je Logatec še danes.
S prostovoljnim delom do štiristeznega balinišča
Seveda je društvo ves čas delalo na prostovoljni bazi. V začetku je imelo le dve stezi, leta 2000 pa se je predvsem po zaslugi Franca Makuca pričela gradnja štiristeznega igrišča. Dokončano je bilo po 3.728 urah prostovoljnega dela. Še vedno pa igrišče ni pokrito, zato je moralo društvo pred dvema letoma izstopiti iz državnega tekmovanja.
BŠD OKNA IN VRATA NAGODE LOGATEC
»Imamo 120 članic in članov, registriranih pa je 23 igralk in igralcev. Predsednik društva je Janez Moljk. Treninge imamo dvakrat tedensko, ob koncu tedna so tekmovanja. Med nami je nekaj svetovno znanih balinarjev, tudi Jože Požar, Andrej Drvarič, Robert Gorjanc … Naš najstarejši član je 96-letni Marjan Kržič, ki je v rekreativni ligi. Verjamem, da bomo kmalu poskrbeli vsaj za streho nad baliniščem, pri čemer računamo tudi na sponzorje, predvsem na glavnega Okna in vrata Nagode Logatec,« nam je zaupal Slavko Petrovič, ki je zadolžen za stike javnostjo.
Tretjo septembrsko soboto je v Občini Logatec potekala velika vaja sistema Zaščite in reševanja – Potres 2026, na kateri je sodelovalo preko 170 pripadnikov (večinoma prostovoljcev) različnih društev in enot, ki delujejo znotraj sistema Zaščite in reševanja v Logatcu. Dopoldne so se soočili z različnimi scenariji nesreč, popoldne pa je bilo rezervirano za skupno vajo Potres 2026.
Dopoldne so v okviru različnih scenarijev pomagali pri reševanju oseb in imetja, kot so požar objekta, iskanje in reševanje pogrešanih gobarjev na območju Najdene jame, vlamljanje in pomoč neodzivni osebi v stanovanju, podor ruševin in reševanje ponesrečencev izpod ruševin, padalska nesreča, gozdarska nesreča, razlitje nevarnih snovi in preusmeritev vodotoka. Scenariji nesreč so se večkrat ponovili, tako se je v različnih načinih pomoči in reševanja pod nadzorom inštruktorjev preizkusilo več ekip.
Simulacija potresa
Popoldne so pripravilisimulacijo potresa, ki naj bi prizadel Logatec. Delovišče je bilo v stari hali v OIC Logatec, tam pa so svoje znanje pokazale vse prostovoljne in tudi nekatere poklicne ekipe zaščite in reševanja. V času potresa je bilo v objektu 22 oseb, večinoma poškodovanih, nekatere so bile pogrešane in so jih iskale enote reševalnih psov. Poškodbam na objektu je sledil požar, delo pa je otežil še dodaten popotresni sunek. Ekipe so svoje delo opravile odlično in pozdravljamo lahko njihovo strokovno usposobljenost ter pripravljenost za delo na intervencijah takšnega obsega.
Nujno redno izvajanje vaj na občinski ravni
Idejni vodji organizacije vaje sta bila Domen Petrovič in Ožbej Škerbec, ki sta ocenila, da je tovrstna vaja na območju Občine Logatec nujno potrebna:»Zaradi pandemije COVID-19 je bil prekinjen cikel občinskih vaj, ki celostno povezujejo enote civilne zaščite in gasilska društva. Z vajo sva želela ponovno vzpostaviti redno izvajanje vaj na občinski ravni ter preveriti pripravljenost in sodelovanje vključenih.
Letošnja je izstopala predvsem po trajanju, številu delovišč ter raznolikosti scenarijev. Ti so bili široko zasnovani, saj sva želela preveriti celostno pripravljenost, odzivnost, medsebojno sodelovanje in strokovnost enot, posebno pozornost pa sva namenila ustreznosti in zahtevnosti delovišč. Meniva, da smo zastavljene cilje dosegli.«
Prenova občinskega Načrta zaščite in reševanja za potres Te dni potekajo zadnja usklajevanja in dopolnitve prenovljenega občinskega Načrta zaščite in reševanja za potres, ki bo v kratkem dostopen tudi na spletni strani Občine Logatec. V njem je opisana nevarnost potresa za našo občino, navedeni pa so tudi ukrepi pomoči in reševanja oseb, živali, imetja, naravne in kulturne dediščine … ter enote, ki bodo v primeru potresa priskočile na pomoč.
Pomen sodelovanja med ekipami poudarja tudi poveljnik CZ Logatec Boštjan Rupnik
V čem je smisel takšnih vaj, na katerih mora sodelovati veliko število prostovoljcev?
Takšne vaje so za nas odlične. Prva dobra plat je povezovanje vseh enot, gasilskih in negasilskih, pri čemer je tu poseben poudarek na negasilskih, kajti gasilske enote imajo tako ali tako redne vaje. Negasilske nimajo toliko vaj in vsaka je dobrodošla. Sodelovanje je bilo odlično na vseh področjih, sploh pa na končni vaji, ko so dejansko čisto vsi sodelovali in so naloge, ki so jim bile namenjene, izpolnili stoodstotno. Tudi odzivi po vaji so samo pozitivni.
Kako ste kot poveljnik civilne zaščite zadovoljni z izvedbo vaje? Katere močne in katere šibke točke so se pokazale?
Med šibkimi točkami je komunikacija, na kateri zadnjih nekaj let sicer že ogromno delamo. V bistvu problem ni bil v sami komunikaciji, ampak v prekrivanju radijskih signalov. Močne točke pa so vsekakor povezanost in spoznavanje drug drugega, kajti v primeru resne intervencije veš, na koga se obrniti, kdo ti bo pomagal in s kom boš sodeloval.«
