Prvi julijski petek smo se ob 19.00 že četrto leto zapored zbrali pod lipo pri kamniti mizi. In sedaj že lahko rečem, da so Večeri pri kamniti mizi prerasli v tradicionalno dogajanje. Nastopajoči in obiskovalci so bili veseli ponovnega srečanja.
Večer je bil pester, zanimiv, poseben. Predstavili so se nam duo Tilen Sedlar na kitari in Anej Stagu na harmoniki. Mlada glasbenika smo že imeli priložnost slišati lansko leto, ko sta komaj dobro pričela sodelovati. Dokazala sta, da sta naredila ogromen napredek in se pohvalila, da ju povabijo že na marsikatero prireditev.
Od starih znancev do popolnih novincev
Vnovič se nam je letos pridružil Miran Nagode. Slikovito je opisal in predstavil, kako se je Viljem Putik pred 140-imi leti prvič spustil v Gradišnico ali Vražjo jamo. S seboj je pripeljal lutko samega Putika, ki jo je z vrvmi namestil na »jamsko prometilo«. Ljudje so verjeli, da v jami prebiva sam peklenšček. Za odpravo v neznane globine je bilo treba imeti veliko mero poguma, tehničnega znanja in sreče. Aljoša Murn, ljubitelj starih ljudskih pesmi, nam je zapel lepo, a pozabljeno pesem, Irma Likar pa nam je predstavila eno svojih pesnitev, kjer se pošali na svoj račun.
Z novoustanovljenim ansamblom do sončnega zahoda
Uradni del programa je zaključil Peter Černilogar, ki nas je s svojo harmoniko popeljal tja dol v Dalmacijo. Pridružila sta se mu še Janez in Tone na harmoniki in klarinetu, pa Tilen in Anej in še dolgo je ta na novoustanovljeni ansambel veselo igral, da so obiskovalci tudi zapeli in zaplesali. Nista manjkali niti hrana in pijača. Marsikatera martinjska gospodinja je prinesla domače dobrote. Veselili smo se, dokler nam sonce ni ušlo za Sekirico in si obljubili, da se letos še enkrat srečamo na tem prizorišču.
Hvala vsem nastopajočim, ker ni lahko najti ljudi, ki bi bili pripravljeni brez honorarja Logatčanom predstaviti svoje znanje in veščine in hvala tudi obiskovalcem, ki mi vedno znova dajete energijo in voljo, da z Večeri pri kamniti mizi nadaljujemo.
Anda Ovsec
Foto: Marjeta Ovsec