Na 16. pohodu po okolici Logatca v nedeljo, 31. 5. 2026, bomo prehodili 8 km dolgo krožno pot. Trasa pohoda se nikoli ne ponovi. Primerna je za vse generacije. Zberemo se v utrdbi na Lanišču, 20 minut pred deveto uro, kjer bomo zabeležili prisotnost pohodnikov. Ob prijavi boste dobili evidenčni kartonček.
Zgodovina, ki je ni v učbenikih
Lep je ta Logaški svet, če ga počasi prehodiš peš. Lepši je, če izveš kaj novega o pokrajini, kjer živiš. Še lepši je, če te vodijo po še neznanem terenu in ti vlijejo v dušo zgodovino, ki si jo v mladosti nehote preslišal.
V naših krajih je nekaj pomnikov, ki segajo v začetke našega štetja, iz časov, ko so bili ti kraji del Rimskega imperija, ko sta si nasproti stala vzhod in zahod.
Skozi zelene gozdove na Srnjak do razgledne ploščadi
Sredi zelenih jelovo-bukovih gozdov se nahaja nekaj poti, ki nas vodijo do vojaških objektov iz časov med obema vojnama, najdemo tudi mogočno drevo (Logaška smreka – višina 54 m), povzpnemo se na Srnjak (918 m), ki ga bom tokrat osvojili z južnim pristopom. Pohod pa končamo na razgledni ploščadi.
Dodatne informacije: vodja pohoda Jernej Rus, telefon 040 468 648.
Planinsko društvo se zahvaljuje za pomoč vsem, ki sodelujejo pri izvedbi pohoda, kakor tudi donatorjem.abi na 16. pohod po Logatcu
Občanski forum Logatec je prvi majski četrtek v Narodnem domu pripravil javno tribuno Kako obuditi kulturno življenje v Logatcu. »Voz logaške kulture želimo premakniti v novo smer,« je uvodoma dejala voditeljica Branka Novak in opomnila, da je kulturno življenje v Logatcu zastalo.
Poleg urejanja prostora moramo razmisliti tudi o tem, kako z ustanovitvijo javnega zavoda institucionalizirati kulturo. Direktorica Knjižnice Logatec Tina Musec je vnovič opomnila na prostorsko stisko knjižnice: »Smo na točki, ko bo treba zgraditi novo knjižnico. Jeseni so volitve in upam, da bomo z novim županom našli skupni jezik,« je poudarila in dodala, da je Stara knjižnica čudovita letošnja pridobitev.
Neprimerne galerije
Likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn je izpostavila, da so naše galerije povsem neprimerne za razstavno delavnost. »V Logatcu je vsako leto vrsta likovnih dogodkov in imamo številne odlične umetnike. Tako kot glasbenik n igralec potrebujeta oder, tako likovni ustvarjalec potrebuje galerijo,« je dejala.
Dobre prakse: stari objekti v novi podobi
Načrti, kako urediti Narodni dom, so potonili. Čas je, da ta problem rešujemo »per partes«. Obstajajo dobre prakse, kako so starim, propadajočim objektom dali novo podobo, jim vdihnili dušo, je spomnila Stibilj Šajnova. »Nekdanja trgovina Mercator, denimo, bi lahko bila odlična galerija.«
Gledališki festival
Da je kultura ena najpomembnejših stvari za narod, je poudaril Matic Valič, igralec in režiser, ki deluje v Grčarevcu. »Občina Logatec nima primernega prostora – ne Narodni ne Kulturni dom nista primerna za uprizoritveno dejavnost, v Grčarevcu pa imamo improvizirani oder v Koči Na ovinku.« Valič je tudi poudaril, da si v Logatcu zaslužimo gledališki festival, na katerem bi gledali predstave iz Grčarevca, Hotedršice, Medvedjega Brda, saj gledališče potrebuje povezovanje.
Cerkniško izkušnjo je predstavila Saša Perpar, Logatčanka, ki od januarja letos vodi Kulturni dom Cerknica, kjer so lani pripravili 461 prireditev in imajo tri vrste abonmajev – gledališkega, glasbenega in otroškega, ter bodo letos obeležili 20 let delovanja.
V živahni razpravi, ki je sledila predstavitvi problematike, je Žiga Čuk iz Pihalnega orkestra Logatec izpostavil problem, da prostora za pihalni orkester ni več, saj je športna dvorana povsem zasedena s športnimi dogodki, Luka Loštrek pa je dejal: »Očitno bomo morali iti po korakih – galerija, gledališče, koncertna dvorana.« Po mnenju Matevža Podjeda ni nobene potrebe, da različne kulturne žanre združujemo pod eno streho. »Funkcije Narodnega doma nam bodo narekovala pravila razpisa.«
Drugi majski petek smo bili v Stekleni galeriji v Logatcu priča odprtju prvega Majskega likovnega salona, s katerim logaški likovniki tradicionalni božično-novoletni razstavi dodajajo novo skupinsko predstavitev oz. pregledno razstavo, ki povezuje društvo. Likovni saloni so sicer že dolgo pomemben del predstavljanja likovnikov in se pojavljajo v dveh oblikah – kot razstavni dogodki ali pa so vezani na poimenovanje razstavišč, je med drugim uvodoma povedala likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn.
Likovni saloni skozi zgodovino
»Prvotno so se likovni saloni kot oblike razstavnih predstavitev likovnikov pojavili v Franciji v 17. stoletju, prvi uradni salon pa je bil organiziran leta 1667 v pariškem Louvru,« je dejala in kot zanimivost dodala, da je Ivana Kobilica kar trikrat sodelovala na pariškem likovnem salonu. »Saloni so se razvili v najpomembnejše razstavne manifestacije umetnosti in se močno razcveteli predvsem v 18. in 19. stoletju. V Sloveniji se likovni saloni pojavljajo pozneje, predvsem v povezavi z umetniškimi društvi in razstavami 20. stoletja.
Pomladno likovno prebujanje
Ta skupinska razstava DLL ima drugačen karakter kot božično-novoletna, v njej čutimo pomladno likovno prebujanje, predstavlja pa se kar 29 umetnikov. Razstava je res izjemno raznolika, odpira širok emotivni splet, prebujajoča se narava daje likovnikom nove impulze. Umetniška dela tokrat niso selektivno izbrana s strani strokovne žirije, temveč po lastni avtorjevi izbiri. Tudi tematsko niso uokvirjena, največ pa je motivov naravnega okolja. Glasbeni pridih je dogodku dodal Luka Ovsec z nekaj ljudskimi melodijami.
Razstava vključuje izključno dela na dvodimenzionalnem likovnem nosilcu, ustvarjena pa so v različnih tehnikah. Odpira pogled v aktualno likovno stanje članov in jih povezuje ma razstavni ravni ter nedvomno prispeva tudi k dvigu likovne kulture kraja. V likovni maj v Stekleni galeriji lahko vstopate do 19. junija 2026.
22. aprila smo v Hiši Sadeži družbe Logatec organizirali javno tribuno Kako izboljšati vključevanje občanov v participativni proračun Občine Logatec. Po uvodnih nagovorih predstavnice organizatorjev Špele Koštrun in moderatorja Simona Delakorde z Inštituta za elektronsko participacijo je udeležence nagovoril župan Berto Menard, ki je pozdravil organizacijo javne tribune, izpostavil najpogostejše izzive pri izvajanju participativnega proračuna ter poudaril odprtost občine za predloge, ki bodo prispevali k boljšemu vključevanju občanov.
Alenka Blazinšek Domenis iz Stičišča nevladnih organizacij osrednjeslovenske regije je predstavila participativni proračun kot obliko neposrednega odločanja občank in občanov na podlagi glasovanja. Izpostavila je pomen razprave in posvetovanja med občani o predlogih, pri čemer morajo imeti pomembno vlogo tudi krajevne skupnosti in društva. Sarah Grošić iz Mladinskega sveta Logatec je povedala, da velika večina mladih v občini ne pozna participativnega proračuna, zato so v Mladinskem svetu organizirali delavnico za opredelitev predlogov. David Kogovšek iz Občine Logatec je predstavil potek participativnega proračuna in kriterije za izvedljivost projektov. Dodal je, da je Občina Logatec ena izmed prvih slovenskih občin, ki je začela izvajati participativni proračun.
Pozitivne izkušnje
Sledil je pogovor, v katerem so svoje izkušnje delili posamezniki, ki se v postopek participativnega proračuna vključujejo s svojimi predlogi. Metka Rupnik je delila pozitivno izkušnjo z ureditvijo studenca v Žejni dolini in obnovo koles na stari gasilski brizgalni. Hkrati je opozorila, da je treba izboljšati proces z vidika boljšega informiranja občanov. Boleslav Kermavnar je predstavil ureditev družabnega prostora ob šolskem igrišču v Lazah, za katerega je morala krajevna skupnost vložiti precej napora za pridobivanje soglasij in lastna sredstva za kritje stroškov, da je lahko pripravila predlog projekta. Alenka Fink je opozorila na nepredvidljive stroške, ki se lahko pojavijo pri izvedbi projekta. Obenem je hvaležna občini, ker se je ravno zaradi PP v teh letih zvrstilo nekaj kulturnih dogodkov.
Predlogi za izboljšanje vključevanja v PP
V razpravnem delu javne tribune so udeleženci opredelili 15 predlogov za izboljšanje vključevanja občank in občanov v participativni proračun, preglednosti in demokratičnosti postopka, podpore predlagateljem, odzivnosti občine in povišanja sredstev za izvedbo projektov. Na Občini Logatec bo sledil sestanek z organizatorji javne tribune o predlogih za izboljšanje postopka participativnega proračuna.
Špela Koštrun, HSD Logatec, in mag. Simon Delakorda, Inštitut za elektronsko participacijo
Poletje je čas brezskrbnosti, igre in novih doživetij – prav to pa tudi letos prinaša počitniško varstvo v Logatcu, ki ga organizira Športna zveza Logatec skupaj z društvi in organizacijami iz lokalnega okolja. Rdeča nit našega varstva ostaja enaka, otrokom ponuditi kakovostno, aktivno in raznoliko preživljanje prostega časa v varnem in spodbudnem okolju. In ne prezrite: prijave se odpirajo 3. maja!
Počitniško varstvo je namenjeno otrokom, ki so zaključili predšolsko obdobje ter do vključno zaključenega 4. razreda osnovne šole in bo potekalo v tedenskih terminih skozi poletne počitnice. Vsak teden prinaša novo kombinacijo športnih, ustvarjalnih in družabnih aktivnosti, ki otroke spodbujajo h gibanju, raziskovanju in sodelovanju.
Od športnih iger do raziskovanja in tematskih izletov
V ospredju programa so športne igre, gibanje na prostem ter spoznavanje različnih športov, ki jih dopolnjujejo ustvarjalne delavnice in družabne ter zabavne igre. Posebno mesto imajo tudi raziskovalne aktivnosti, spoznavanje logaških obrtnikov ter organizacij in tematski izleti.
Usposobljeni mentorji in dostopna cena
Program ni zgolj varstvo, temveč prostor, kjer otroci gradijo samozavest, sklepajo nova prijateljstva in razvijajo pomembne življenjske veščine. Za kakovostno izvedbo skrbijo usposobljeni in izkušeni mentorji, ki poskrbijo za varnost, dobro počutje in pozitivno izkušnjo vsakega otroka.
Pomembna nam je tudi dostopnost programa, saj znaša cena tedenskega varstva le 80€, kar omogoča vključitev širšemu krogu družin. Cena vključuje dnevni obrok ter sadno malico in sladka presenečenja. Več kot devet ur aktivnega dnevnega varstva, organizirane izlete z avtobusnimi prevozi ter tematske delavnice, mentorice in mentorje, ki bodo poskrbeli, da bo varstvo varno in kvalitetno preživeto, starši pa brez skrbi.
Sofinancerska sredstva za organizacijo počitniškega varstva smo pridobili na razpisih Fundacije za šport Republike Slovenije, Zavod za šport Republike Slovenije Planica ter Občine Logatec.
Zanimanje za počitniško varstvo je vsako leto veliko, zato je število mest omejeno.
