»Likovno izražanje me je začelo zanimati leta 2000, ko je logaška župnija organizirala tečaj risanja. Vodil ga je logaški slikar Franc Musec. Bil mi je odličen mentor v vodenju svinčnika po papirju. Zanimalo me je tudi slikanje z oljem, velika ljubezen so bili suhi pasteli, kasneje pa akril, to je sedaj moja četrta samostojna razstava. Že dalj časa me zanima naša kulturna in stavbna dediščina. Kozolec je značilna stavba slovenskega prostora, z njim pa so povezana tudi kmečka opravila, ki vztrajno izginjajo,« je ob odprtju razstave povedal Dušan Mihelčič.
Kozolci kot sporočilo za sedanjost in prihodnost
Umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn: »Čeprav gre za pogled v preteklost, so kozolci Dušana Mihelčiča kleni in veličastni. So simbolno znamenje vztrajnosti ter moči prenašanja teže sena, podnebnih vplivov in uporabe. So več kot spomin ali dokument našega časa. So čutenje življenja in sporočilo za sedanjost in prihodnost. Dušanovo osebno vztrajanje v svetu likovnega izražanja ter nenehno raziskovanje, poglabljanje in ostrenje likovnega nagovora pa so dokazi, da je življenje dar, ki ga je odgovorno sprejel in ga nenehno plemenitil na likovnem in na mnogih drugih področjih.« Toliko iz njene obširne predstavitve avtorja in njegovih del.
Na kratko z odprtja razstave
Bilo je v četrtek, 12. marca, ogledati si jo je moč do konca velikonočnih praznikov v času odprtja Večnamenske športne dvorane Logatec. Obiskovalce je pozdravil predsednik Društva likovnikov Logatec Janez Ovsec, ki je imel tudi kratek pogovor z avtorjem. Za glasbo je poskrbel Trobilni sestav LORY BRASS, najbrž ni naključje, da so nam zapeli tudi skladbo Potegnem črto.
Tako je v obiskovalce nagovoril voditelj programa Franci Podbrežnik. Tradicionalno je najprej prikorakal logaški pihalni orkester, sledilo mu je petje, glasba in ples. Vmes je na oder stopil tudi logaški župan Berto Menard, ki je pohvalil nastopajoče, rekoč: »Ravno skozi kulturo smo dobili svojo lastno državo in danes z veseljem pozdravljam vse nastopajoče, še posebej najmlajše, saj je prihodnost na njih.« Na koncu je spregovoril o vojnah, ki niso potrebne, potrebna je sloga, mirno sožitje.
Med stojnicami: od politikov do duhovnikov in suhe robe
In to se je sejmu videlo, saj so se člani raznih strank živahno pogovarjali ne glede na pripadnost. Seveda je bilo živahno tudi na okrog 200 stojnicah, kjer je bilo na voljo skoraj vse – od zobotrebca do lokomotive (skoraj!). Razstavljavci so prišli iz vseh delov Slovenije, obiskovalci pa tudi, saj smo slišali večino slovenskih narečnih skupin. Ker pa v Logatcu poteka tudi misijon, smo srečali na sejmu tudi duhovnike.
Veselo tudi med dežnimi kapljami
Kakorkoli, vsak je lahko na sejmu našel kaj zase, morda tudi sorodno dušo. In se to: občasne plohice so le malce upočasnile korak. Točno opoldne je posijalo sonce, svoj nastop pa ansambel Firbci – tako sta skupaj ogrevala preostale obiskovalce.
Logatčanka Nataša Naumović, magistrica poslovnih ved, se je konec novembra lani zaposlila na mestu Podsekretarke za koordinacijo in spremljanje nacionalnih in evropskih razpisov, pridobivanje nepovratnih sredstev ter javna naročila. »Glede na širok spekter nalog v okviru delovnega mesta, ki ga zasedam, so bila ob zaposlitvi na občini moja pričakovanja usmerjena predvsem na dvig strokovnega znanja s področja pridobivanja nepovratnih sredstev in javnih naročil ter krepitev sodelovanja občine z nacionalnimi organi. Kot iztočnico za delo na občini sem s seboj prinesla izkušnje, ki sem jih pridobila na nacionalni in mednarodni ravni na področju dodeljevanja evropskih, nacionalnih in drugih sredstev. Menim, da lahko nepovratna sredstva bistveno prispevajo k razvoju lokalnega okolja, v katerem tudi živim,« je v intervjuju strnila pričakovanja ob nastopu delovnega mesta.
Ali ste se z evropskimi razpisi in javnimi naročili srečevali že pri svojem dosedanjem delu?
Da, na tem področju sem aktivna že več kot 13 let in predstavlja jedro moje kariere. Pred prihodom na občino sem bila vodja Sistemskega sektorja na Ministrstvu RS za okolje, podnebje in energijo, kjer sem koordinirala ekipo zaposlenih pri vzpostavitvi sistemov za črpanje evropskih, nacionalnih in drugih sredstev v okviru mehanizmov, kot so skladi evropske kohezijske politike, Načrt za okrevanje in odpornost, Sklad za modernizacijo, Socialni sklad za podnebje, Švicarski prispevek idr. V zgodnejši fazi kariere pa sem bila kot višja svetovalka na Ministrstvu RS za infrastrukturo članica ocenjevalnih komisij za javne razpise za dodeljevanje sredstev in skrbnica pogodb o sofinanciranju, kjer sem pregledovala razpisne dokumentacije javnih naročil, ki so jih izvajale slovenske občine. Na istem ministrstvu sem bila dve leti članica državne Komisije za pregled in oceno investicijske dokumentacije na področju državnih cest, javne železniške infrastrukture, letalstva in pomorstva, kjer sem pregledovala in ocenjevala investicijsko dokumentacijo večjih državnih investicij v cestno in železniško infrastrukturo, zlasti tistih, na podlagi katerih je država črpala evropska sredstva.
Gre za delo, ki pogosto ostaja v ozadju in ni neposredno vidno javnosti, vendar je ključno za uspešno izvedbo projektov. Brez tega strokovnega in organizacijskega dela tudi realizacije projektov ne bi bilo. Katere so vaše ključne naloge?
Tovrstno delo zahteva veliko organiziranosti, samostojnosti in predvsem interdisciplinarnosti osvojenih znanj, saj zahteva znanja s področja ekonomije, gradnje, javnega financiranja, javnih naročil, državnih pomoči, v zadnjem času pa je vedno večji poudarek tudi na okoljskih in podnebnih vsebinah, saj mora vsaka investicija poleg izvedljivosti in ekonomske upravičenosti izkazovati tudi neškodljivost okolju ter podnebno odpornost. Na trenutnem delovnem mestu se tako osredotočam na pregled dokumentacije za prijavo na javne razpise za pridobivanje nepovratnih sredstev, ki jo pripravljajo sodelavci, ter nudenje strokovne podpore pri pripravi tovrstne dokumentacije, zlasti investicijske. Ker poznam delovanje mehanizmov za črpanje nepovratnih sredstev z vidika dodeljevalca sredstev, dokumentacijo proučim in izpostavim, kaj bi bilo treba uskladiti z vidika evropskih in nacionalnih predpisov s področja investicij in sofinanciranja teh investicij z evropskimi in nacionalnimi sredstvi. Trenutno sem aktivna predvsem pri izdelavi ustrezne investicijske dokumentacije in drugih podlag za občinske projekte, ki so načrtovani za prihodnje obdobje.
Občinska uprava je trenutno nekoliko kadrovsko podhranjena. Kako si medsebojno pomagate, razdeljujete naloge?
Res je, tako kot drugod v javni upravi, je tudi pri nas na občinski upravi prisoten kadrovski primanjkljaj. V takšnih situacijah sta ključni fleksibilnost in pripravljenost na prevzemanje dodatnih odgovornosti. Medsebojno si pomagamo na način, da naloge redno in sproti spremljamo, rešujemo oziroma se ob zastojih pogovorimo o drugačni razporeditvi nalog ali morebitnih potrebah po novih zaposlitvah. Poleg svojih primarnih nalog trenutno opravljam tudi funkcijo tajnice Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Prav tako sem do nedavnega do zapolnitve delovnega mesta začasno nadomeščala in izvajala naloge s področja kadrovskih zadev. Pri delu so mi v pomoč izkušnje iz vodenja notranje organizacijske enote in koordiniranja več različnih mehanizmov črpanja nepovratnih sredstev. Občasno nam na pomoč priskočijo tudi študenti, v okviru študijske prakse oziroma preko študentskega dela.
V kakšni kondiciji ste »podedovali« svoj sektor? Kako ocenjujete dosedanje črpanje evropskih sredstev v občini Logatec?
Moje delovno mesto vključuje samostojno oblikovanje sistemskih rešitev in neposredno pomoč pri vodenju strokovnih nalog. Ker sem zadolžena za vzpostavitev koordinacije in spremljanja evropskih in nacionalnih razpisov za pridobivanje nepovratnih sredstev, se osredotočam na nadgradnjo in ponekod tudi preoblikovanje obstoječih procesov, da bi bili čim učinkovitejši pri črpanju nepovratnih sredstev iz obstoječih finančnih mehanizmov.
Kar se tiče dosedanjega črpanja evropskih sredstev v Občini Logatec, sem kot občanka redno spremljala tovrstne aktivnosti že prej, po prihodu na občino pa zaznala, da je občina na tem področju v zadnjih letih postala bolj aktivna. Prav tako ima vodstvo ambicije za dodatno pospešitev tovrstnih aktivnosti tudi v prihodnje, kar je bil tudi glavni motiv za iskanje kadra z izkušnjami na tem področju. Glede na to, da sem imela vpogled v aktivnosti drugih slovenskih občin na področju investicij in črpanja evropskih sredstev, ocenjujem, da je bila občina Logatec pri črpanju evropskih sredstev uspešna, prednjačijo manjše investicije in nižji zneski nepovratnih sredstev. Slednje seveda izhaja tudi iz proračunskih zmogljivosti oziroma finančne kondicije občine, razpoložljive kvote nepovratnih sredstev oziroma deleža sofinanciranja, administrativnih in drugih omejitev, s katerimi se na področju investicij soočajo lokalne skupnosti.
Kaj je pri vašem razgibanem delu najzahtevnejše, najbolj odgovorno?
Pri delu, ki ga opravljam, je najbolj odgovorno zagotavljanje skladnosti projektov s kompleksnimi evropskimi in nacionalnimi predpisi, kot so javno-finančna pravila, pravila o državnih pomočeh, pa tudi npr. implementacija trajnostnih vidikov na ravni projektov. Morebitne napake pri spoštovanju predpisov in pravil s teh področij lahko pomenijo izgubo ali celo vračanje nepovratnih sredstev.
Katere so najzahtevnejše faze prijav na evropske razpise?
Za dobro pripravo prijav na evropske in nacionalne razpise za pridobivanje nepovratnih sredstev je ključno poznavanje relevantnih evropskih in nacionalnih predpisov, popolno razumevanje pogojev in zahtev javnega razpisa ter natančna preučitev razpisne dokumentacije. Pri dosedanjem delu sem velikokrat ugotovila, da so občine sicer pripravile potrebno dokumentacijo, ki pa je vsebovala pomanjkljivosti ali celo ključne napake zaradi površne preučitve razpisne dokumentacije. Na splošno ugotavljam, da je v zadnjih letih kakovost projektne in investicijske dokumentacije precej upadla, ne glede na to, da se število pripravljavcev tovrstne dokumentacije povečuje. Med zahtevnejšimi aktivnostmi je tudi zagotavljanje pravočasne priprave predpisane projektne in investicijske dokumentacije, kjer obstaja tveganje že zaradi samega načina in dinamike sprejemanja odločitev na občinah, saj vsaka investicija potrebuje politično podporo in podporo lokalne javnosti.
Kakšen bo vaš osebni prispevek k uspešnemu delovanju občinske uprave? Kaj je po vašem mnenju ključnega pomena, da le-ta uspešno deluje?
Kot občanka Logatca sem motivirana, da svoje znanje in predvsem delovne izkušnje z ministrstev uporabim in prispevam k uspešnemu delovanju občinske uprave. Ključnega pomena za uspešno delovanje organizacije, kot je občinska uprava, je večsmerna komunikacija in postavljanje zaposlenih v središče poslovanja ter ustrezno in nedvoumno delegiranje nalog. Menim, da se s timskim delom, redno komunikacijo med sodelavci, razumevanjem in medsebojno pomočjo lahko sprostijo vsakršne napetosti in ustvari spodbudna organizacijska klima, ki dobro deluje tudi v bolj sproščenem duhu.
Kako se počutite v novem delovnem okolju?
V novem delovnem okolju se počutim dobro, sodelavci so me lepo sprejeli in pomagali pri uvajanju v delovne procese občinske uprave, ki se nekoliko razlikujejo od tistih v državni upravi. Dinamika dela je večja, pa tudi čut odgovornosti, saj želim s svojim delom prispevati k dobrobiti lokalnega okolja. Upam, da mi bo to tudi uspelo.
V Sloveniji lahko posamezniki določena manjša dela opravljajo zakonito tudi brez odprtja podjetja ali s. p. Takšna oblika dela se imenuje osebno dopolnilno delo. Gre za preprost način, kako lahko posameznik občasno zasluži dodaten dohodek, pri tem pa deluje v skladu z zakonodajo.
Kaj je osebno dopolnilno delo?
Za osebno dopolnilno delo se šteje, kadar posameznik samostojno opravlja manjša dela, kot so pomoč v gospodinjstvu ali podobna opravila, nabiranje in prodaja gozdnih sadežev in zelišč ter druga manjša dela, če posebni predpisi ne določajo drugače.
Med osebno dopolnilno delo sodi tudi izdelovanje, prodaja in prikazovanje izdelave rokodelskih izdelkov, če so izdelani osebno in niso namenjeni zaužitju. Takšno delo je povezano z ohranjanjem in razvojem rokodelstva.
Kdo lahko opravlja ODD?
Osebno dopolnilno delo lahko opravlja skoraj vsak posameznik, ne glede na njegov status. To pomeni, da ga lahko opravlja: brezposelna ali zaposlena oseba, upokojenec. Pogoj je, da posameznik delo predhodno priglasi pri Ajpesu in da ima za obdobje opravljanja dela plačano vrednotnico.
Postopek priglasitve
Pred začetkom opravljanja osebnega dopolnilnega dela mora posameznik dejavnost priglasiti pri Ajpesu. Priglasitev je možna preko spletnega portala Ajpes ali osebno na upravni enoti (npr. Upravni enoti Logatec).
Za zakonito opravljanje dela je treba tudi kupiti vrednotnico, ki jo je mogoče pridobiti na upravni enoti ali elektronsko. Če posameznik dela za znanega naročnika (npr. čiščenje stanovanja), mora vrednotnico kupiti naročnik. Če pa gre za dela, kjer naročnik ni vnaprej znan (npr. izdelovanje rokodelskih izdelkov ali nabiranje zelišč), vrednotnico kupi izvajalec sam.
Sistem vrednotnic
Vrednotnica velja za en koledarski mesec za posameznega izvajalca osebnega dopolnilnega dela. Če posameznik večkrat v mesecu opravlja delo pri istem naročniku, zadostuje ena vrednotnica. Če pa dela za več različnih naročnikov, mora vsak naročnik kupiti svojo.
Katere vrste del sodijo med ODD?
Dela, ki se štejejo za osebno dopolnilno delo, zakon deli v dve osnovni skupini.
1. Dela pomoči v gospodinjstvu (vrednotnico kupi naročnik)
Sem spadajo:
občasna pomoč v gospodinjstvu ali pri čiščenju stanovanja,
vzdrževanje zunanjih površin,
občasna pomoč pri kmetijskih delih,
varstvo otrok,
pomoč starejšim, bolnim ali invalidom na domu,
spremstvo oseb, ki potrebujejo nego,
občasne inštrukcije,
občasno prevajanje ali lektoriranje,
izvajanje kulturnih ali umetniških vsebin na zasebnih dogodkih,
pomoč pri oskrbi hišnih živali na domu lastnika.
Ta dela se ne smejo opravljati za pravne osebe ali samozaposlene.
2. Izdelovanje in prodaja izdelkov ter nabiranje gozdnih sadežev (vrednotnico kupi izvajalec)
V to skupino spadajo:
izdelovanje in prodaja rokodelskih izdelkov,
izdelovanje, popravilo ali prodaja ročno izdelanih izdelkov,
nabiranje in prodaja gozdnih sadežev in zelišč,
tradicionalne dejavnosti, kot so mletje žita ali žganje oglja na tradicionalen način.
Ta dela se lahko opravljajo tudi za pravne osebe ali samozaposlene.
Omejitve prihodkov
Prihodki iz osebnega dopolnilnega dela so omejeni. Letni prihodek izvajalca ne sme preseči 9.600 evrov*, v posameznem polletju pa ne sme biti višji od 4.800 evrov* (končni znesek ob zaključku uredništva še ni bil uradno potrjen).
Obdavčitev dohodka
Dohodki iz osebnega dopolnilnega dela se obravnavajo kot dohodki iz drugega pogodbenega razmerja po 38. členu ZDoh-2 in so obdavčeni po zakonu o dohodnini. Upoštevajo se 10 % normirani stroški in plača 25 % akontacija dohodnine.
Priložnost za dodatni zaslužek
Osebno dopolnilno delo predstavlja dobro priložnost za tiste, ki želijo občasno opravljati manjša dela, pomagati drugim ali prodajati svoje ročne izdelke. Hkrati omogoča, da je takšno delo opravljeno zakonito, z urejenimi osnovnimi socialnimi prispevki in brez tveganja za kazni zaradi dela na črno.
Prvi marčevski večer je bil v Hotedršici v znamenju smeha, zabave in domače ustvarjalnosti. Na odru dvorane Gostilne Turk je zaživela nova komedija Schatzi – moj srček, pod katero se podpisuje domači avtor Roman Treven, uprizorila pa jo je dramska zasedba Mačji oder. Dvorana je bila polna, odziv občinstva pa več kot zgovoren – iskren smeh in dolg aplavz sta potrdila, da je predstava zadela v polno.
Zaplet, ki premeša načrte
Zgodba nas popelje v Hotedršico, kjer Tržačanka madam Benedikta in logaški župan Domicijan kujeta ambiciozen načrt o gradnji luksuznega hotela Hotenica, ki naj bi postal največja atrakcija Notranjske. Toda na izbrani lokaciji stoji gostilna Maček z neomajno lastnico Vero, ki svojega doma ne namerava kar tako prepustiti investitorskim apetitom.
Komedija je polna zapletov, ko pa se v kraj vrne Verina nečakinja Schatzi s Tirolske, se skrbno zastavljeni načrti dokončno zapletejo in na koncu seveda odpletejo, v osrednjo vlogo pa stopi ljubezen med različnimi akterji. Komedija tako poleg hudomušnih dialogov in situacijske komike ponudi tudi razmislek o pripadnosti, domačnosti in vrednotah, ki jih denar ne more kupiti.
Prepričljivi liki in odlično uigrana zasedba
Domači igralci so se v vlogah odlično znašli. Liki so bili prepričljivi, karikirani ravno prav, da so sprožali salve smeha, a hkrati ostali življenjski in pristni. Dvorana se je večkrat tresla od smeha, še posebej ob besednih dvobojih in nepričakovanih zapletih, ki jih je prinesel razvoj zgodbe. Velik pečat predstavi je dal tudi logaški režiser Matic Valič, ki je z občutkom za tempo in skupinske prizore poskrbel, da je dogajanje na odru teklo dinamično in povezano. Po premieri je svoje misli strnil avtor Roman Treven, ki je v dialoge v scenariju izvrstno vpletel tudi lokalne zanimivosti: »Navdušeni smo, kako je bila igra dobro sprejeta in kako je besedilo na odru zaživelo in nagovorilo občinstvo.«
Hotenjska zasedba Mačji oder bo prestavo še nekajkrat ponovila v logaški občini (tudi dobrodelno za PGD Hotedršica), načrtujejo tudi gostovanja na Gorenjskem, Primorskem in Štajerskem.
