Slovenska filantropija je med 18. in 24. majem 2026 organizirala že 27. nacionalni teden prostovoljstva, katerega namen je praznovanje prostovoljstva in prostovoljskih organizacij, ter zahvala prostovoljcem za njihovo udejstvovanje in ozaveščanje najširše javnosti o vlogi in pomenu prostovoljstva.
Prostovoljci in prostovoljstvo se predstavijo v Ljubljani …
Na Veselem dnevu prostovoljstva smo bili 21. maja na Prešernovem trgu v Ljubljani prisotni tudi prostovoljci Hiše Sadeži družbe Logatec in se družili s še 100 prostovoljskimi organizacijami, 500 prostovoljci in prostovoljkami ter 3.000 obiskovalci in obiskovalkami. Mimoidoči so lahko iz prve roke izvedeli vse o prostovoljstvu, prostovoljske organizacije pa so se predstavili s številnimi aktivnostmi, kvizi, igrami, vadbami, itd. Na dogodku smo spoznali delo celotne palete različnih prostovoljskih organizacij – od mladinskih, humanitarnih in medgeneracijskih organizacij, do organizacij s področja zdravja, športa in kulture ter tudi izobraževalnih zavodov.
… v Logatcu gostimo češke prijatelje
Medtem ko je del ekipe predstavljal naše barve (in čebulo) v Ljubljani, smo ostali v Hiši gostili študijski obisk s Češke (na vodilni fotografiji). Obiskale so nas predstavnice tamkajšnjih različnih nevladnih organizacij. Pogovarjale smo se o načinu dela z uporabniki, financiranju, organizaciji dela in ovirah, s katerimi se pri delu srečujemo. Našle smo veliko skupnih točk in črpale navdih iz razlik.
Damjan Korenč – nominiranec za Prostovoljca leta
Teden prostovoljstva se je podaljšal še v zaključni dogodek – podelitev priznanj natečaja Prostovoljec leta, ki se je odvijala 29. 5. na Brdu pri Kranju. Med 142 prispelimi prijavami je Mladinski svet Slovenije podelil priznanja za Naj prostovoljke in Naj prostovoljce v treh starostnih kategorijah, Naj mladinski voditelj in Naj mladinski projekt, ter dve priznanji za posebne dosežke. Med nominiranci Slovenske filantropije za Naj prostovoljca v starostni skupini 30 let in več je bil tudi Logatčan Damjan Korenč, ki med mnogimi drugimi organizaciji prostovoljsko delo opravlja tudi v Hiši Sadeži družbe Logatec. Damjanu za nominacijo iskreno čestitamo!
Prostovoljce je na dogodku na Brdu pri Kranju nagovorila tudi predsednica države Nataša Pirc Musar in poudarila, da je prostovoljstvo zelo vpeto v našo kulturo in način življenja. Dejala je, da je vsako dejanje dobrega sporočilo, da nam ni vseeno, da še vedno ali pa vedno bolj verjamemo v družbeno odgovornost, pravičnost, v dostojanstvo človeka in okolja in da je prihodnost lahko boljša, če jo gradimo skupaj.
Na igrišču OŠ Tabor Logatec smo v sredo, 20. maja, pripravili zaključek 3. sezone Logaških 7. Dogodek je vnovič pokazal, da projekt vsako leto pritegne več udeležencev ter spodbuja otroke in njihove spremljevalce k aktivnemu preživljanju časa v naravi. Letos je vseh sedem izzivov uspešno opravilo lepo število otrok, za kar čestitamo tudi njihovim bližnjim, ki so jih pri tem spodbujali in spremljali na poteh.
Tudi zaključna prireditev je bila zasnovana v duhu povezovanja družin, zabave in nagrajevanja pohodnikov za njihovo vztrajnost skozi sezono. Otroci so lahko opravili tudi bonus izziv, ki je nadomestil en zamujen pohod. Med dejavnostmi so bili metanje na koš, streljanje žoge v napihljivo tarčo, tek, šaljive igre, eko aktivnosti ter streljanje z lasersko biatlonsko puško. Veliko zanimanja sta pritegnila tudi foto kotiček in ustvarjalni kotiček, kjer so nastajale zapestnice, risbice in pisma. Otroci so se razveselili palačink, sadnih nabodalc in osvežilne limonade.
V kvizu Logaških 7 smo izžrebali številne nagrajence ter razdelili lepe nagrade naših sponzorjev: OŠ Tabor Logatec, Športna zveza Logatec, Petra Treven – Dobrote z Zalejš, Turistično društvo Logatec, Workmaan, Unicommerce d. o. o. ter Mizarstvo in tesarstvo Nagode.
Vsak pohodnik, ki je uspešno opravil vseh sedem izzivov, je prejel posebno medaljo in piščalko. Diplomo za naj sledilko pa smo podelili ge. Dolores Jakop, ki s svojimi opisi poti navdušuje člane Facebook skupine Logaških 7. Za fotografije, zapise in deljenje doživetij se zahvaljujemo tudi vsem drugim pohodnikom.
Učiteljice Andreja Kržišnik, Lea Nagode, Lucija Dolenc Čuk, Nastja Terčič in Nataša Vidmar se zahvaljujemo vsem obiskovalcem, sponzorjem, sodelujočim pri izvedbi bonus izziva (TSK Logatec, ŠD Tek je lek, Napihljivi utrinek), sodelavcem ter učencem OŠ Tabor Logatec, ki so pomagali na stojnicah in pri organizaciji dogodka.
Najlepše sončno vreme, ki lahko obsije Logatec, je ustvarilo popolno kuliso za praznovanje 25-letnice delovanja Doma starejših Logatec. V soboto, 30. maja, se je v domskem parku zbrala pestra množica obiskovalcev, stanovalcev, svojcev, zaposlenih ter drugih prijateljev doma.
Kot je v čustvenem nagovoru poudarila direktorica Doma starejših Logatec Helena Primc Kalan, se je Dom v petindvajsetih letih močno razvijal in spreminjal. Rasel ni le prostorsko, temveč predvsem v razumevanju tega, kaj pomeni biti skupnost, v kateri v ospredje stopajo vrednote domačnosti, dostojanstva in strokovnosti.
Medgeneracijska povezanost
Prav občutek skupnosti je dogodek naredil nepozaben, povezale so se različne generacije. Program so z veliko topline in sproščenosti povezovale sodelavka Urška Žužek ter stanovalki Viktorija Zmaga Žniderič (93) in Asta Sila (93), ki sta s svojo prisotnostjo še dodatno poudarili medgeneracijsko povezanost in domačnost dogodka. Na odru so se suvereno, pogumno in z veliko energije predstavili učenci in učenke obeh logaških osnovnih šol s pesmimi, igro in kamišibaji. S plesnimi točkami so navdušile mlajše članice Twirling kluba Logaških mažoret. Dokaz, da glasba povezuje, sta tudi izvrstni umetnici v zasedbi UN DUO, za piko na i pa so poskrbeli še Godci z Loga, ki so praznovanje s kančkom humorja in dobre volje pripeljali do zaključka.
Pestra kulinarična ponudba
Domačnost dogodka se ni odražala le v prijetnem vzdušju, temveč tudi v kulinarični ponudbi. Domska kuhinja je obiskovalce razvajala z ričetom, pražencem in izvrstno domačo torto, ki so pričarali okus tradicije in domačnosti. Obiskovalci so si lahko ogledali stojnice lokalnih ponudnikov in ustvarjalcev, ki so s svojimi izdelki predstavili bogastvo lokalnega okolja, ustvarjalnost ter ljubezen do lepega.
1.543 stanovalcev in ravno toliko zgodb
Primc Kalanova je ob tej priložnosti poudarila: »V 25 letih je naš dom postal drugi dom kar 1.543 stanovalcem. Za vsako številko stoji zgodba, življenje in spomini. Prav ti ljudje so oblikovali naš dom takšnega, kot je danes. Še posebej me navdušuje, kako aktivni so naši stanovalci. Udejstvovanje jim prinaša nove izzive in pogosto odrine v ozadje težave, ki so jih pripeljale v dom. Mnogi tukaj odkrijejo nove talente in ustvarjalnost ali pa svoje sposobnosti še naprej razvijajo. S tem ne bogatijo le sebe, temveč celotno skupnost.« Del tega ustvarjanja smo predstavili na domski stojnici.
Skupna pot stanovalcev in zaposlenih
Ponosa direktorice ni bilo mogoče spregledati niti, ko je spregovorila o svojih sodelavcih: »Ponosa ne čutim zaradi stavbe ali dosežkov na papirju, temveč zaradi vas – vseh, ki vsak dan s svojim delom, potrpežljivostjo in srčnostjo soustvarjate življenje v našem domu. Trinajst sodelavk piše domsko zgodbo že od leta 2001. Danes praznujemo ljudi, odnose in skupno pot, ki smo jo ustvarili skupaj.«
Jubilej kot navdih za prihodnost
Praznovanje 25-letnice je tako znova pokazalo, da Dom starejših Logatec ni le ustanova, temveč prostor, kjer nastajajo pristni odnosi, se prepletajo življenjske zgodbe in skupnost vsak dan znova dokazuje svojo moč. Jubilej ni bil le pogled na prehojeno pot, temveč tudi navdih za prihodnost, ki jo bodo še naprej soustvarjali stanovalci, zaposleni, svojci in vsi, ki so del velike domske družine.
Oddelek za urejanje prostora, s katerim nadaljujemo cikel predstavitev občinske uprave, zajema izjemno širok spekter področij, ki zahtevajo specifična znanja. »Delo na našem oddelku obsega številna strokovna področja, kar zahteva interdisciplinarna znanja in dobro sodelovanje,« je povedala vodja oddelka Tatjana Bedene Benčina. Zaposleni morajo dobro poznati prostorsko in gradbeno zakonodajo, postopke priprave prostorskih aktov, področje graditve objektov in opremljanja zemljišč s komunalno infrastrukturo. Zelo pomembno je razumevanje arhitekture, urbanizma, geografije in varstva okolja. Poleg tega sta pomembna tudi poznavanje področja upravnih postopkov in sposobnost usklajevanja različnih interesov. »Biti moramo zelo natančni, saj se srečujemo z zahtevnimi upravnimi postopki in pripravo zahtevne dokumentacije. Ker pri delu sodelujemo z občani, projektanti, investitorji, državnimi institucijami in drugimi deležniki, so ključnega pomena tudi dobre komunikacijske in organizacijske sposobnosti,« dodaja sogovornica.
Strokovno delo zahteva nenehno izobraževanje ter izpopolnjevanje pridobljenih veščin in znanj. Sestavni del delovnega časa na tem oddelku je tako tudi seznanjanje z novostmi, ki jih prinašajo (pre)pogoste spremembe področne zakonodaje. »Prav ta nevidni ali neodprti spekter naših nalog pa je nujen, da primarno delo opravljamo dovolj dobro, da vzdrži presojo tudi na drugostopenjski ravni in nenazadnje pri sodiščih,« poudarja Tatjana Bedene Benčina.
Ključna področja, ki jih oddelek pokriva, so prostorsko načrtovanje z izdelavo strategij prostorskega razvoja in občinskih prostorskih aktov, izdaja potrdil, soglasij, mnenj in pogojev za posege v prostor, izdaja upravnih aktov s področja odmere komunalnega prispevka, priprava in spremljanje sklenjenih pogodb o opremljanju, vodenje in izvajanje ukrepov za opremljanje zemljišč za gradnjo, izdajanje upravnih aktov s področja varstva okolja (predvsem obremenjevanja okolja s hrupom), vodenje evidence stavbnih zemljišč in še bi lahko naštevali.
Kako si organizirate oz. razdeljujete delo?
Oddelek za urejanje prostora je med manjšimi oddelki v občinski upravi. Na oddelku so štirje zaposleni: Tatjana Bedene Benčina, Mira Celarc Jereb, Borut Smrdelj in Simona Šušteršič Štrukelj. Večina nas ima strokovno izobrazbo iz naravoslovnih ved, podporo s področja družboslovnih ved pa pokriva eno delovno mesto. Prav maloštevilnost oddelku omogoča večjo fleksibilnost, hkrati pa predstavlja njegovo ranljivost, saj vsaka odsotnost ustvarja hitro zaznavno vrzel.
Delo imamo organizirano po posameznih vsebinskih področjih. Vsak sodelavec opravlja naloge s svojega strokovnega področja, pogosto pa se naloge med seboj tudi prepletajo in dopolnjujejo.
Kakšne so vaše naloge kot vodje oddelka?
V vlogi vodje oddelka je moja naloga organizacija, spremljanje in usklajevanje dela ekipe sodelavcev na oddelku. V tej vlogi sem slabi dve leti.Skrbim, da postopki potekajo kar se da strokovno, učinkovito in v skladu z zakonodajo. Zavedam se, da lahko le povezana ekipa dobro opravlja tako raznoliko in zahtevno delo, kot ga imamo na oddelku, zato si kot vodja prizadevam, da ohranjamo pozitivno delovno vzdušje, odprto komunikacijo in medsebojno pomoč. Mislim, da nam to zaenkrat dobro uspeva in upam, da bo tako ostalo tudi v prihodnje.
Poleg vodenja oddelka moje delo obsega pester nabor drugih nalog. Glavna je vodenje postopkov priprave občinskih prostorskih aktov, kot so občinski prostorski načrt, občinski podrobni prostorski načrti, lokacijske preveritve in ciljne spremembe. Trenutno imamo odprt en obširen postopek sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta, sedem postopkov priprave občinskih podrobnih prostorskih načrtov in več postopkov lokacijskih preveritev. Zadnjih nekaj mesecev so potekale aktivnosti v postopku vzpostavitve evidence stavbnih zemljišč, ki je trenutno v zaključni fazi. Sodelujem tudi pri pripravi regionalnega prostorskega plana za Ljubljansko urbano regijo in v postopkih priprave državnih prostorskih načrtov, ki se načrtujejo na območju naše občine.
Velik del mojega dela predstavlja komunikacija s strankami: občani, projektanti in investitorji, ki se na oddelek obračajo z različnimi pobudami ter vprašanji, vezanimi na postopke gradnje in prostorskega načrtovanja. Pri urejanju prostora je namreč zelo pomembno usklajevanje različnih interesov ter iskanje kakovostnih rešitev za razvoj občine. Ker smo majhna ekipa, delo pogosto poteka zelo povezano, kar pomeni, da sem vključena tudi pri konkretnih postopkih in projektih.
Katere so po vašem mnenju ključne značilnosti strategije prostorskega razvoja občine, ki jo v oddelku koordinirate in pripravljate?
Ključno pri strategiji prostorskega razvoja je usmerjanje prostorskega razvoja občine na premišljen, uravnotežen in trajnostni način. Predvsem je pomembno, da se prostor razvija na način, ki omogoča kakovostno bivanje občanov, hkrati pa v največji možni meri ohranja naravne danosti, kulturno dediščino in identiteto lokalnega okolja.
V zadnjem obdobju, ko se v Sloveniji vedno bolj soočamo s posledicami hitro spreminjajočih se podnebnih vplivov, je pri osnovanju strategije še posebej potreben poudarek na prilagajanju naselij podnebnim spremembam. Naselja so namreč naše osnovno bivanjsko, delovno in rekreacijsko okolje. Osredotočiti se bo treba predvsem na pet ključnih področij: notranji razvoj naselij, usmerjen v nove urbanistične pristope, trajnostno upravljanje z vodo v naseljih, zagotavljanje zadostnih, dostopnih, povezanih in kakovostnih zelenih površin v naseljih (zeleni sistemi naselij), zagotavljanje prostorskih pogojev za izboljšanje mikroklimatskih razmer v naseljih ter izboljšanje dostopnosti za hojo in kolesarjenje kot alternativi mobilnosti.
Tako kot pri vsaki strategiji je tudi pri pripravi strategije prostorskega razvoja ključno to, da se usklajujejo različni interesi in vzpostavlja sodelovanje z občani, stroko in drugimi institucijami.
Vaše delo sega tudi na področje regije in države – s katerimi državnimi institucijami sodelujete in kako?
V veliki meri je naše sodelovanje omejeno na dvonivojsko delovanje. Torej občina in posamezna ministrstva in institucije, ki delujejo pod okriljem le-teh. Sodelovanje je najbolj intenzivno in izredno pomembno v postopkih priprave prostorskih aktov na lokalni ravni, kjer ministrstva predstavljajo zelo močan in vpliven regulacijski dejavnik, ko nastopajo v vlogi nosilcev urejanja prostora in usmerjajo odločitve občine skozi zavezujoče predhodne smernice in mnenja. Sodelovanje obsega pridobivanje smernic, mnenj in raznih soglasij, zelo pogosta pa so tudi medsebojna usklajevanja med interesi in potrebami občine ter zahtevami ministrstev.
S katerimi oddelki občinske uprave najtesneje sodelujete?
Zavedamo se, da je poleg sodelovanja znotraj oddelka izredno pomembno tudi dobro sodelovanje med oddelki. V občinski upravi sodelujemo z vsemi oddelki, saj je to ključnega pomena za strokovne odločitve, ki so prav zaradi takega načina dela usklajene in tehtno sprejete. Vodje vseh oddelkov se tedensko srečujemo tudi na kolegijih župana, kjer s strani župana in direktorja prejemamo usmeritve za nadaljnje delo.
Naravovarstvene zahteve, ki jih mora Slovenija kot članica EU spoštovati, so vse strožje. S kakšnimi problemi se srečujete na tem področju?
45 odstotkov ozemlja občine sodi v območja Natura 2000, skoraj polovica ozemlja občine pa je pomembna v ekološkem smislu, saj se nahaja v različnih ekološko pomembnih območjih. To pomeni, da je treba za vsak poseg v prostor na teh območjih pridobiti soglasje pristojne institucije, t. j. Zavoda RS za varstvo narave. Zaradi specifične lege in naravnih danosti se občina sooča z različnimi naravovarstvenimi in okoljskimi izzivi: omejitvami prostorskega razvoja, varovanjem vodnih virov, prometnimi pritiski, razdrobljenostjo poselitve ter poplavno ogroženostjo. Vsakršno načrtovanje umeščanja dejavnosti v prostor mora biti zato dobro premišljeno. Velikokrat se zgodi, da se potrebe in želje lokalnega okolja ne skladajo z varstvenimi in okoljskimi zahtevami, zato velik izziv predstavljajo usklajevanja različnih interesov. Posledično so postopki pogosto zahtevnejši in časovno daljši, saj vključujejo pridobivanje dodatnih mnenj in soglasij pristojnih institucij ter izdelavo dodatnih strokovnih podlag.
Zaradi vsega naštetega danes veliko slovenskih občin – posebej pa občine, kot je Logatec – opozarjajo, da bodo brez močnejše regionalne ravni ali večje pomoči države same težko izvajale vse zahtevnejše okoljske in naravovarstvene obveznosti, ki izhajajo iz evropske zakonodaje.
V vaši pristojnosti je med drugim tudi odmera komunalnega prispevka. Znano je, da je ta v Logatcu zelo visok. Kaj vse vpliva na odmero?
Skladno z veljavno prostorsko zakonodajo je naloga občine, da zagotavlja gradnjo komunalne opreme, zaradi česar je občina tudi upravičena do povračila dela stroškov gradnje te komunalne opreme v obliki komunalnega prispevka.
Višina komunalnega prispevka v občini Logatec je primerljiva s sosednjimi, razvojno podobnimi občinami. Na višino komunalnega prispevka vpliva več dejavnikov, kot so velikost (bruto tlorisna površina) in namembnost objekta, površina gradbene parcele, opremljenost stavbnega zemljišča s posameznimi vrstami komunalne opreme, na katero se bo objekt neposredno ali posredno priključil, ter višina obračunskih stroškov obstoječe komunalne opreme na enoto mere.
Občina Logatec za odmero komunalnega prispevka uporablja obračunske stroške obstoječe komunalne opreme na enoto mere, kot so določeni v občinskem odloku o podlagah za odmero komunalnega prispevka. Gre za povprečne stroške obstoječe komunalne opreme na enoto mere po posamezni vrsti obstoječe komunalne opreme, preračunane na kvadratni meter površine gradbene parcele stavbe in kvadratni meter bruto tlorisne površine objekta, ki so povzeti iz državnega Pravilnika o povprečnih stroških obstoječe komunalne opreme, pri čemer so v občini Logatec s prispevno stopnjo, določeno v občinskem odloku, znižani na 78 odstotkov.
Katere vaše dejavnosti najbolj neposredno zadevajo občane Logatca in kako z njimi komunicirate?
Vse naše delo je usmerjeno k uporabniku – občanu. Delo oddelka občani najbolj neposredno občutijo v zadevah, vezanih na posege v prostor, zemljiškoknjižno urejanje zemljišč, pripravo prostorskih aktov. Občani se na naš oddelek obračajo, ko želijo pridobiti informacije o možnosti posega v prostor, o možnosti in zahtevnosti gradnje, o omejitvah pri poseganju v prostor, o višini komunalnega prispevka, o pripravi dokumentacije za gradnjo.
V želji občanom pomagati pri razumevanju postopkov in jim posredovati točne informacije, dajemo velik poudarek komunikaciji in dostopnosti. Z njimi komuniciramo preko različnih kanalov: osebno, v prostorih občinske uprave, po telefonu ter preko elektronske ali navadne pošte. V postopkih priprave različnih prostorskih aktov in pri predstavitvi vseh pomembnejših strokovnih podlag se poslužujemo javnih razgrnitev in javnih obravnav.
Posebej nas veseli, ko stranke prepoznajo naš trud, strokovnost in pripravljenost pomagati. Pozitivni odzivi strank nam veliko pomenijo, saj nam to daje dodatno motivacijo za delo.
Katere bodo vaše poglavitne naloge/dejavnosti do konca letošnjega leta?
Naše primarno delo je reševanje zadev, vezanih na vloge strank. Opažamo, da se število prejetih vlog iz leta v leto povečuje. Zaradi nenehnih novih nalog, ki jih država dodeljuje občinam, pa se povečuje tudi obseg različnih vlog.Prizadevamo si, da kljub temu občanom in investitorjem še naprej zagotavljamo čim bolj učinkovito in pravočasno obravnavo.
Poleg opravljanja rednega dela, vezanega na prejete vloge, se bodo nadaljevale aktivnosti pri pripravi sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta, v okviru katerega je na vrsti izdelava okoljskega poročila in drugih zahtevanih strokovnih podlag. Nadaljevali se bodo tudi postopki priprave občinskih podrobnih prostorskih načrtov. Zaključila se bo izdaja odločb o odmeri komunalnega prispevka za območje novozgrajene kanalizacije v naselju Hotedršica, načrtovana je vzpostavitev evidence stavbnih zemljišč. Nadaljevalo se bo sodelovanje pri pripravi prostorskih aktov na državni oz. regionalni ravni ter pri pripravi Strategije razvoja občine Logatec.
Tako kot doslej se bomo zavzemali za strokovnost, odzivnost in dobro komunikacijo z občani ter za konstruktivno sodelovanje z drugimi oddelki in institucijami.
Četrtek, 21. maja, je bil za krajane Hotedršice pomemben dan. Odprtje nove čistilne naprave namreč po dolgih letih negotovosti prinaša velik korak naprej h kakovosti življenja v tej krajevni skupnosti in občini nasploh. Poleg župana z najožjimi sodelavci, predstavnika izvajalcev in krajevne skupnosti ter župnika je slavnostnemu dogodku prisostvoval tudi državni sekretar Ministrstva RS za naravne vire in prostor mag. Miran Gajšek.
Čisto okolje je dar in ni samoumevno. Zanj je treba poskrbeti in skrbeti. Danes otvarjamo objekt, ki je simbol naše skrbi za čisto naravno okolje, zdravje in simbol skrbi za prihodnje generacije. S temi besedami se je začela slovesnost, uvodoma pa je množico prisotnih nagovoril župan Berto Menard, ki je o izvajanju in financiranju projekta povedal: »Projekt, vreden 5 milijonov evrov, je bil velik zalogaj. Najeli smo 4 milijone evrov kredita od ribiškega sklada z dveletnim moratorijem, 1 milijon pa smo prejeli iz programa za odpornost in okrevanje, ki smo ga tudi že počrpali. Težava so bile različne trdote kamnin, ki se jih ni smelo minirati, kar je projekt nekoliko podražilo.« Župan se je domačinom zahvalil za potrpljenje pri izvajanju projekta. »Počakati moramo še, da bo svoje delo opravila geodetska uprava, urediti moramo še dve cesti in projekt odvajanja meteorne vode v prihodnjem letu.«
Unikat dobrega projekta
Pomemben gradnik mozaika slovesnega odprtja projekta izgradnje čistilne naprave je bilo Ministrstvo RS za naravne vire in prostor. Državni sekretar ministrstva mag. Miran Gajšek je med drugim dejal, da je ključno za uspeh takšnega projekta odlično sodelovanje med občino, občinskimi službami in ministrstvom. »Vsi od vrha ministrstva do operativnih sodelavcev smo probleme reševali skupaj. Ta projekt je unikat dobrega projekta. Stoji v območju Nature 2000, kar pomeni, da je tudi na takšnem območju mogoče narediti kanalizacijo in slednjo potrebujeta tako Hotedršica kot Ljubljana,« je poudaril.
O aktivnostih izvedbe projekta in samih opravljenih delih sta v nadaljevanju spregovorila mag. David Kogovšek, vodja Oddelka za investicije in gospodarske javne službe Občine Logatec, in Boštjan Rigler, direktorja podjetja Hidrotehnik d.o.o. O tem, kaj odprtje čistilne naprave pomeni za samo lokalno skupnost, pa je spregovoril Ivan Špacapan, predsednik Krajevne skupnosti Hotedršica.
Novo pridobitev je blagoslovil župnik Franc Maček, glasbeno noto pa ji je dodal vsestranski glasbenik Luka Nagode.
Prisluhnite izjavam župana, državnega sekretarja in predsednika KS Hotedršica.
