Tako je v obiskovalce nagovoril voditelj programa Franci Podbrežnik. Tradicionalno je najprej prikorakal logaški pihalni orkester, sledilo mu je petje, glasba in ples. Vmes je na oder stopil tudi logaški župan Berto Menard, ki je pohvalil nastopajoče, rekoč: »Ravno skozi kulturo smo dobili svojo lastno državo in danes z veseljem pozdravljam vse nastopajoče, še posebej najmlajše, saj je prihodnost na njih.« Na koncu je spregovoril o vojnah, ki niso potrebne, potrebna je sloga, mirno sožitje.
Med stojnicami: od politikov do duhovnikov in suhe robe
In to se je sejmu videlo, saj so se člani raznih strank živahno pogovarjali ne glede na pripadnost. Seveda je bilo živahno tudi na okrog 200 stojnicah, kjer je bilo na voljo skoraj vse – od zobotrebca do lokomotive (skoraj!). Razstavljavci so prišli iz vseh delov Slovenije, obiskovalci pa tudi, saj smo slišali večino slovenskih narečnih skupin. Ker pa v Logatcu poteka tudi misijon, smo srečali na sejmu tudi duhovnike.
Veselo tudi med dežnimi kapljami
Kakorkoli, vsak je lahko na sejmu našel kaj zase, morda tudi sorodno dušo. In se to: občasne plohice so le malce upočasnile korak. Točno opoldne je posijalo sonce, svoj nastop pa ansambel Firbci – tako sta skupaj ogrevala preostale obiskovalce.
Logatčanka Nataša Naumović, magistrica poslovnih ved, se je konec novembra lani zaposlila na mestu Podsekretarke za koordinacijo in spremljanje nacionalnih in evropskih razpisov, pridobivanje nepovratnih sredstev ter javna naročila. »Glede na širok spekter nalog v okviru delovnega mesta, ki ga zasedam, so bila ob zaposlitvi na občini moja pričakovanja usmerjena predvsem na dvig strokovnega znanja s področja pridobivanja nepovratnih sredstev in javnih naročil ter krepitev sodelovanja občine z nacionalnimi organi. Kot iztočnico za delo na občini sem s seboj prinesla izkušnje, ki sem jih pridobila na nacionalni in mednarodni ravni na področju dodeljevanja evropskih, nacionalnih in drugih sredstev. Menim, da lahko nepovratna sredstva bistveno prispevajo k razvoju lokalnega okolja, v katerem tudi živim,« je v intervjuju strnila pričakovanja ob nastopu delovnega mesta.
Ali ste se z evropskimi razpisi in javnimi naročili srečevali že pri svojem dosedanjem delu?
Da, na tem področju sem aktivna že več kot 13 let in predstavlja jedro moje kariere. Pred prihodom na občino sem bila vodja Sistemskega sektorja na Ministrstvu RS za okolje, podnebje in energijo, kjer sem koordinirala ekipo zaposlenih pri vzpostavitvi sistemov za črpanje evropskih, nacionalnih in drugih sredstev v okviru mehanizmov, kot so skladi evropske kohezijske politike, Načrt za okrevanje in odpornost, Sklad za modernizacijo, Socialni sklad za podnebje, Švicarski prispevek idr. V zgodnejši fazi kariere pa sem bila kot višja svetovalka na Ministrstvu RS za infrastrukturo članica ocenjevalnih komisij za javne razpise za dodeljevanje sredstev in skrbnica pogodb o sofinanciranju, kjer sem pregledovala razpisne dokumentacije javnih naročil, ki so jih izvajale slovenske občine. Na istem ministrstvu sem bila dve leti članica državne Komisije za pregled in oceno investicijske dokumentacije na področju državnih cest, javne železniške infrastrukture, letalstva in pomorstva, kjer sem pregledovala in ocenjevala investicijsko dokumentacijo večjih državnih investicij v cestno in železniško infrastrukturo, zlasti tistih, na podlagi katerih je država črpala evropska sredstva.
Gre za delo, ki pogosto ostaja v ozadju in ni neposredno vidno javnosti, vendar je ključno za uspešno izvedbo projektov. Brez tega strokovnega in organizacijskega dela tudi realizacije projektov ne bi bilo. Katere so vaše ključne naloge?
Tovrstno delo zahteva veliko organiziranosti, samostojnosti in predvsem interdisciplinarnosti osvojenih znanj, saj zahteva znanja s področja ekonomije, gradnje, javnega financiranja, javnih naročil, državnih pomoči, v zadnjem času pa je vedno večji poudarek tudi na okoljskih in podnebnih vsebinah, saj mora vsaka investicija poleg izvedljivosti in ekonomske upravičenosti izkazovati tudi neškodljivost okolju ter podnebno odpornost. Na trenutnem delovnem mestu se tako osredotočam na pregled dokumentacije za prijavo na javne razpise za pridobivanje nepovratnih sredstev, ki jo pripravljajo sodelavci, ter nudenje strokovne podpore pri pripravi tovrstne dokumentacije, zlasti investicijske. Ker poznam delovanje mehanizmov za črpanje nepovratnih sredstev z vidika dodeljevalca sredstev, dokumentacijo proučim in izpostavim, kaj bi bilo treba uskladiti z vidika evropskih in nacionalnih predpisov s področja investicij in sofinanciranja teh investicij z evropskimi in nacionalnimi sredstvi. Trenutno sem aktivna predvsem pri izdelavi ustrezne investicijske dokumentacije in drugih podlag za občinske projekte, ki so načrtovani za prihodnje obdobje.
Občinska uprava je trenutno nekoliko kadrovsko podhranjena. Kako si medsebojno pomagate, razdeljujete naloge?
Res je, tako kot drugod v javni upravi, je tudi pri nas na občinski upravi prisoten kadrovski primanjkljaj. V takšnih situacijah sta ključni fleksibilnost in pripravljenost na prevzemanje dodatnih odgovornosti. Medsebojno si pomagamo na način, da naloge redno in sproti spremljamo, rešujemo oziroma se ob zastojih pogovorimo o drugačni razporeditvi nalog ali morebitnih potrebah po novih zaposlitvah. Poleg svojih primarnih nalog trenutno opravljam tudi funkcijo tajnice Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Prav tako sem do nedavnega do zapolnitve delovnega mesta začasno nadomeščala in izvajala naloge s področja kadrovskih zadev. Pri delu so mi v pomoč izkušnje iz vodenja notranje organizacijske enote in koordiniranja več različnih mehanizmov črpanja nepovratnih sredstev. Občasno nam na pomoč priskočijo tudi študenti, v okviru študijske prakse oziroma preko študentskega dela.
V kakšni kondiciji ste »podedovali« svoj sektor? Kako ocenjujete dosedanje črpanje evropskih sredstev v občini Logatec?
Moje delovno mesto vključuje samostojno oblikovanje sistemskih rešitev in neposredno pomoč pri vodenju strokovnih nalog. Ker sem zadolžena za vzpostavitev koordinacije in spremljanja evropskih in nacionalnih razpisov za pridobivanje nepovratnih sredstev, se osredotočam na nadgradnjo in ponekod tudi preoblikovanje obstoječih procesov, da bi bili čim učinkovitejši pri črpanju nepovratnih sredstev iz obstoječih finančnih mehanizmov.
Kar se tiče dosedanjega črpanja evropskih sredstev v Občini Logatec, sem kot občanka redno spremljala tovrstne aktivnosti že prej, po prihodu na občino pa zaznala, da je občina na tem področju v zadnjih letih postala bolj aktivna. Prav tako ima vodstvo ambicije za dodatno pospešitev tovrstnih aktivnosti tudi v prihodnje, kar je bil tudi glavni motiv za iskanje kadra z izkušnjami na tem področju. Glede na to, da sem imela vpogled v aktivnosti drugih slovenskih občin na področju investicij in črpanja evropskih sredstev, ocenjujem, da je bila občina Logatec pri črpanju evropskih sredstev uspešna, prednjačijo manjše investicije in nižji zneski nepovratnih sredstev. Slednje seveda izhaja tudi iz proračunskih zmogljivosti oziroma finančne kondicije občine, razpoložljive kvote nepovratnih sredstev oziroma deleža sofinanciranja, administrativnih in drugih omejitev, s katerimi se na področju investicij soočajo lokalne skupnosti.
Kaj je pri vašem razgibanem delu najzahtevnejše, najbolj odgovorno?
Pri delu, ki ga opravljam, je najbolj odgovorno zagotavljanje skladnosti projektov s kompleksnimi evropskimi in nacionalnimi predpisi, kot so javno-finančna pravila, pravila o državnih pomočeh, pa tudi npr. implementacija trajnostnih vidikov na ravni projektov. Morebitne napake pri spoštovanju predpisov in pravil s teh področij lahko pomenijo izgubo ali celo vračanje nepovratnih sredstev.
Katere so najzahtevnejše faze prijav na evropske razpise?
Za dobro pripravo prijav na evropske in nacionalne razpise za pridobivanje nepovratnih sredstev je ključno poznavanje relevantnih evropskih in nacionalnih predpisov, popolno razumevanje pogojev in zahtev javnega razpisa ter natančna preučitev razpisne dokumentacije. Pri dosedanjem delu sem velikokrat ugotovila, da so občine sicer pripravile potrebno dokumentacijo, ki pa je vsebovala pomanjkljivosti ali celo ključne napake zaradi površne preučitve razpisne dokumentacije. Na splošno ugotavljam, da je v zadnjih letih kakovost projektne in investicijske dokumentacije precej upadla, ne glede na to, da se število pripravljavcev tovrstne dokumentacije povečuje. Med zahtevnejšimi aktivnostmi je tudi zagotavljanje pravočasne priprave predpisane projektne in investicijske dokumentacije, kjer obstaja tveganje že zaradi samega načina in dinamike sprejemanja odločitev na občinah, saj vsaka investicija potrebuje politično podporo in podporo lokalne javnosti.
Kakšen bo vaš osebni prispevek k uspešnemu delovanju občinske uprave? Kaj je po vašem mnenju ključnega pomena, da le-ta uspešno deluje?
Kot občanka Logatca sem motivirana, da svoje znanje in predvsem delovne izkušnje z ministrstev uporabim in prispevam k uspešnemu delovanju občinske uprave. Ključnega pomena za uspešno delovanje organizacije, kot je občinska uprava, je večsmerna komunikacija in postavljanje zaposlenih v središče poslovanja ter ustrezno in nedvoumno delegiranje nalog. Menim, da se s timskim delom, redno komunikacijo med sodelavci, razumevanjem in medsebojno pomočjo lahko sprostijo vsakršne napetosti in ustvari spodbudna organizacijska klima, ki dobro deluje tudi v bolj sproščenem duhu.
Kako se počutite v novem delovnem okolju?
V novem delovnem okolju se počutim dobro, sodelavci so me lepo sprejeli in pomagali pri uvajanju v delovne procese občinske uprave, ki se nekoliko razlikujejo od tistih v državni upravi. Dinamika dela je večja, pa tudi čut odgovornosti, saj želim s svojim delom prispevati k dobrobiti lokalnega okolja. Upam, da mi bo to tudi uspelo.
V Sloveniji lahko posamezniki določena manjša dela opravljajo zakonito tudi brez odprtja podjetja ali s. p. Takšna oblika dela se imenuje osebno dopolnilno delo. Gre za preprost način, kako lahko posameznik občasno zasluži dodaten dohodek, pri tem pa deluje v skladu z zakonodajo.
Kaj je osebno dopolnilno delo?
Za osebno dopolnilno delo se šteje, kadar posameznik samostojno opravlja manjša dela, kot so pomoč v gospodinjstvu ali podobna opravila, nabiranje in prodaja gozdnih sadežev in zelišč ter druga manjša dela, če posebni predpisi ne določajo drugače.
Med osebno dopolnilno delo sodi tudi izdelovanje, prodaja in prikazovanje izdelave rokodelskih izdelkov, če so izdelani osebno in niso namenjeni zaužitju. Takšno delo je povezano z ohranjanjem in razvojem rokodelstva.
Kdo lahko opravlja ODD?
Osebno dopolnilno delo lahko opravlja skoraj vsak posameznik, ne glede na njegov status. To pomeni, da ga lahko opravlja: brezposelna ali zaposlena oseba, upokojenec. Pogoj je, da posameznik delo predhodno priglasi pri Ajpesu in da ima za obdobje opravljanja dela plačano vrednotnico.
Postopek priglasitve
Pred začetkom opravljanja osebnega dopolnilnega dela mora posameznik dejavnost priglasiti pri Ajpesu. Priglasitev je možna preko spletnega portala Ajpes ali osebno na upravni enoti (npr. Upravni enoti Logatec).
Za zakonito opravljanje dela je treba tudi kupiti vrednotnico, ki jo je mogoče pridobiti na upravni enoti ali elektronsko. Če posameznik dela za znanega naročnika (npr. čiščenje stanovanja), mora vrednotnico kupiti naročnik. Če pa gre za dela, kjer naročnik ni vnaprej znan (npr. izdelovanje rokodelskih izdelkov ali nabiranje zelišč), vrednotnico kupi izvajalec sam.
Sistem vrednotnic
Vrednotnica velja za en koledarski mesec za posameznega izvajalca osebnega dopolnilnega dela. Če posameznik večkrat v mesecu opravlja delo pri istem naročniku, zadostuje ena vrednotnica. Če pa dela za več različnih naročnikov, mora vsak naročnik kupiti svojo.
Katere vrste del sodijo med ODD?
Dela, ki se štejejo za osebno dopolnilno delo, zakon deli v dve osnovni skupini.
1. Dela pomoči v gospodinjstvu (vrednotnico kupi naročnik)
Sem spadajo:
občasna pomoč v gospodinjstvu ali pri čiščenju stanovanja,
vzdrževanje zunanjih površin,
občasna pomoč pri kmetijskih delih,
varstvo otrok,
pomoč starejšim, bolnim ali invalidom na domu,
spremstvo oseb, ki potrebujejo nego,
občasne inštrukcije,
občasno prevajanje ali lektoriranje,
izvajanje kulturnih ali umetniških vsebin na zasebnih dogodkih,
pomoč pri oskrbi hišnih živali na domu lastnika.
Ta dela se ne smejo opravljati za pravne osebe ali samozaposlene.
2. Izdelovanje in prodaja izdelkov ter nabiranje gozdnih sadežev (vrednotnico kupi izvajalec)
V to skupino spadajo:
izdelovanje in prodaja rokodelskih izdelkov,
izdelovanje, popravilo ali prodaja ročno izdelanih izdelkov,
nabiranje in prodaja gozdnih sadežev in zelišč,
tradicionalne dejavnosti, kot so mletje žita ali žganje oglja na tradicionalen način.
Ta dela se lahko opravljajo tudi za pravne osebe ali samozaposlene.
Omejitve prihodkov
Prihodki iz osebnega dopolnilnega dela so omejeni. Letni prihodek izvajalca ne sme preseči 9.600 evrov*, v posameznem polletju pa ne sme biti višji od 4.800 evrov* (končni znesek ob zaključku uredništva še ni bil uradno potrjen).
Obdavčitev dohodka
Dohodki iz osebnega dopolnilnega dela se obravnavajo kot dohodki iz drugega pogodbenega razmerja po 38. členu ZDoh-2 in so obdavčeni po zakonu o dohodnini. Upoštevajo se 10 % normirani stroški in plača 25 % akontacija dohodnine.
Priložnost za dodatni zaslužek
Osebno dopolnilno delo predstavlja dobro priložnost za tiste, ki želijo občasno opravljati manjša dela, pomagati drugim ali prodajati svoje ročne izdelke. Hkrati omogoča, da je takšno delo opravljeno zakonito, z urejenimi osnovnimi socialnimi prispevki in brez tveganja za kazni zaradi dela na črno.
Prvi marčevski večer je bil v Hotedršici v znamenju smeha, zabave in domače ustvarjalnosti. Na odru dvorane Gostilne Turk je zaživela nova komedija Schatzi – moj srček, pod katero se podpisuje domači avtor Roman Treven, uprizorila pa jo je dramska zasedba Mačji oder. Dvorana je bila polna, odziv občinstva pa več kot zgovoren – iskren smeh in dolg aplavz sta potrdila, da je predstava zadela v polno.
Zaplet, ki premeša načrte
Zgodba nas popelje v Hotedršico, kjer Tržačanka madam Benedikta in logaški župan Domicijan kujeta ambiciozen načrt o gradnji luksuznega hotela Hotenica, ki naj bi postal največja atrakcija Notranjske. Toda na izbrani lokaciji stoji gostilna Maček z neomajno lastnico Vero, ki svojega doma ne namerava kar tako prepustiti investitorskim apetitom.
Komedija je polna zapletov, ko pa se v kraj vrne Verina nečakinja Schatzi s Tirolske, se skrbno zastavljeni načrti dokončno zapletejo in na koncu seveda odpletejo, v osrednjo vlogo pa stopi ljubezen med različnimi akterji. Komedija tako poleg hudomušnih dialogov in situacijske komike ponudi tudi razmislek o pripadnosti, domačnosti in vrednotah, ki jih denar ne more kupiti.
Prepričljivi liki in odlično uigrana zasedba
Domači igralci so se v vlogah odlično znašli. Liki so bili prepričljivi, karikirani ravno prav, da so sprožali salve smeha, a hkrati ostali življenjski in pristni. Dvorana se je večkrat tresla od smeha, še posebej ob besednih dvobojih in nepričakovanih zapletih, ki jih je prinesel razvoj zgodbe. Velik pečat predstavi je dal tudi logaški režiser Matic Valič, ki je z občutkom za tempo in skupinske prizore poskrbel, da je dogajanje na odru teklo dinamično in povezano. Po premieri je svoje misli strnil avtor Roman Treven, ki je v dialoge v scenariju izvrstno vpletel tudi lokalne zanimivosti: »Navdušeni smo, kako je bila igra dobro sprejeta in kako je besedilo na odru zaživelo in nagovorilo občinstvo.«
Hotenjska zasedba Mačji oder bo prestavo še nekajkrat ponovila v logaški občini (tudi dobrodelno za PGD Hotedršica), načrtujejo tudi gostovanja na Gorenjskem, Primorskem in Štajerskem.
Mladinski svet Logatec vabi na delavnico za pripravo predlogov za Participativni proračun Občine Logatec 2026. Namen delavnice je mladim podrobneje predstaviti postopek oddaje predlogov, merila za izbor ter praktične korake od ideje do izvedljivega projekta. Udeleženci bodo ob strokovni podpori razvijali svoje zamisli, preverili njihovo izvedljivost, finančno okvirnost in vpliv na lokalno skupnost ter jih oblikovali v kakovostne predloge. S tem želimo povečati možnosti, da bodo predlogi uspešno izpolnjevali pogoje razpisa, bili izbrani na glasovanju občanov in tudi dejansko uresničeni v prostoru. Delavnica je namenjena vsem mladim, ki želijo aktivno soustvarjati razvoj občine in prispevati ideje za izboljšanje kakovosti življenja v lokalnem okolju.
Dogodek bo potekal 7. 3. 2026, od 14.00 do 18.00, v prostorih Kluba logaških študentov (Tržaška cesta 27, Logatec). Delavnico bo vodil Simon Delakorda.
Za udeležence so zaželene predhodne prijave na tej povezavi zaradi lažje organizacije dogodka, dobrodošli pa ste tudi, če se odločite za udeležbo po zadnjem trenutku navdiha.
Participativni proračun je sistem razpolaganja z delom proračunskega denarja, tako da pri odločanju o porabi tega denarja sodelujejo tudi občani. O predlaganih projektih občina izvede posvetovanje z občani najkasneje do predložitve proračuna občinskemu svetu v sprejem. Na takšen način lahko tudi vi izrazite želje in poveste katere investicije v naši skupnosti najbolj potrebujemo. S svojim predlogom tako lahko vsak posameznik prispeva k boljši kakovosti življenja v kraju.
Kaj je bilo izvedeno v sklopu participativnega proračuna v 2025?
V letu 2025 je bilo v okviru participativnega proračuna izvedenih 20 predlogov z različnih področij, med drugim s področja kulturnih prireditev, prometne infrastrukture, prostočasne infrastrukture ter drugih vsebin, pomembnih za razvoj lokalne skupnosti. Izbrani in izvedeni predlogi so bili:
Urejeno je bilo počivališče za kolesarje v Lazah
Izdelana so bila nova kolesa za ročno obnovljeno gasilno brizgalno iz leta 1905 v Hotedršici
V IOC Zapolje je bil postavljen pitnik za vodo
Izveden je bil koncert Tomaža Hostnika in Matije Krečiča v ND Logatec
Postavljene so bile zunanje igralne mize za teqball in namizni nogomet ter nameščen je bil pitnik na zemljišču pri brunarici na ovinku v Grčarevcu
Več o predlogih in argumentaciji (ne)izbora najdete na spletni strani Občine Logatec.
Kako je pa s PP v 2026?
Za leto 2026 je predlaganih 70.000 EUR sredstev, ki bodo namenjena participativnemu delu proračuna, ki ga bodo s svojimi idejami določili občani. O predlogih boste glasovali občani.
Predlogi občanov naj izpolnjujejo naslednje pogoje:
je skladen z zakonodajo in veljavnimi občinskimi akti,
je takšen, da je izvedba v pristojnosti Občine Logatec,
je namenjen splošni javni uporabi,
ni že uvrščen v proračun Občine Logatec oz. načrt razvojnih programov,
v zadnjih petih letih ni bil sofinanciran s strani Občine Logatec,
je finančno ovrednoten do 10.000 EUR z vključenim DDV,
je umeščen v enega od območij občine Logatec,
je izvedljiv v proračunskem obdobju 2026.
Za leto 2026 je priložnost, da tudi vi soustvarjate svojo lokalno skupnost! S svojim predlogom lahko neposredno vplivate, kako bodo porabljena sredstva participativnega proračuna, in prispevate k projektom, ki izboljšujejo prostor, storitve in kakovost življenja v občini. Ne zamudite priložnosti za sodelovanje – razmislite o svojih idejah, se udeležite delavnice, oddajte predlog in postanite del procesa odločanja, ki oblikuje prihodnost Občine Logatec.
Sodeluje lahko vsak občan ali občanka s stalnim ali začasnim bivališčem v občini Logatec, ki je dopolnil/-a 15 let.Rok za oddajo predlogov je do vključno 15. 3. 2026.
Mladinski svet Logatec / Uredništvo spletnega portala
