Logaški kmetje z gosti o perečih vprašanjih

Nov 26, 2025 | Dogaja se, Prva novica

Sredi novembra je na turistični kmetiji Urbanovc na Ravniku nad Hotedršico potekalo strokovno srečanje, ki ga že tradicionalno vsako leto pripravi odbor izpostave Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Logatec. Poleg že kar ‘standardnih’ težav v kmetijstvu je bila posebna pozornost namenjena varovanju kmetijskih zemljišč, gradnji kmetijskih objektov, postopkom pridobivanja gradbenih dovoljenj za le-te, in sprejemanju OPN.

Predsednik odbora izpostave Peter Istenič je uvodoma povzel nekaj podatkov o kmetijstvu v občini: »Število kmetij je trenutno okrog 350, od tega jih govedo redi nekaj več kot 200. Veliko kmetij živi samo še na papirju, da uveljavljajo subvencije, obdelujejo pa jih drugi kmetje. Zemljišča so v veliki meri omejena z naravnimi dejavniki: strmine, kraški teren, pridelavo otežuje razdrobljenost parcel. Glavna tržna dejavnost kmetij je reja govedi in v manjši meri drobnice. V občini redimo okrog 4.000 glav goveda, kar je povprečno okoli 18 glav na kmetijo. Pomemben del prihodkov kmetij je povezan tudi z gozdom.«

Za odgovorno rabo zemljišč

Sicer pa je Istenič odprl kar nekaj perečih tem: »Številčnost prebivalstva v Logaški občini se povečuje, zato ima veliko ljudi potrebo po prostoru za rekreacijo, oziroma druge dejavnosti v naravi, ki pa jih opravljajo tudi po kmetijskih zemljiščih. Ta so postala sprehajališče psov in trim steze. Onesnažena krma s pasjimi iztrebki in pločevinke v krmi predstavljajo stalno grožnjo živinoreji. Naš odbor izpostave KGZS je na občino naslovil zahtevo po ureditvi tega področja. A občinska uprava nam odgovarja, da ni pristojna za varovanje zasebnih zemljišč. Menim, da če je občina dovolila gradnjo stanovanj, je odgovorna tudi za varovanje zemljišč, ki so postala ogrožena. Vse drugo je sprenevedanje. Če obstaja odlok o pobiranju pasjih iztrebkov, je prav, da se to tudi nadzira in po potrebi sankcionira, zato naj občina nad tem prevzame nadzor.«

Istenič se je dotaknil tudi občinskih spodbud kmetijstvu in ob tem izpostavil: »Glede občinskih sredstev za kmetijstvo je lani ta razpis izpadel, letošnji pa je zamujal, a vendar je bil tudi po prizadevanjih občinskega svetnika Boštjana Mivška izveden, vključno z lanskimi sredstvi. Tako je skupna vrednost razpisa znašala 90.000 evrov, za prihodnje leto pa je predvidenih 50.000 evrov.«

Gradnja kmetijskih objektov

»Problem so gradnje za potrebe kmetijstva. Vemo, da so sredstva za investicije v kmetijstvu omejena, zato ne moremo konkurirati drugim investitorjem, ki imajo dejavnosti z večjo dodano vrednostjo in lahko za spremembo namembnosti namenijo več sredstev. Prav bi bilo, da se za potrebe kmetijstva postavi sprejemljivejše pogoje in cenejše postopke ter ukine komunalni prispevek, ker bomo prisiljeni  preurediti hleve zaradi zahtev po dobrem počutju živali.«

V odsotnosti vodstva občine je občinski svetnik Boštjan Mivšek posredoval gradivo povezano s kmetijstvom in ob tem izpostavil: »Občina ima številne parcialne strategije, nima pa celovite strategije razvoja občine, vključno s področjem kmetijstva. Vsebina je sicer v pripravi.«

Pereča je tudi problematika sprejemanja novega Občinskega prostorskega načrta. Za sprejem in potrditev namreč čaka več kot 700 vlog občanov. Državni zbor je v septembru 2025 spet spremenil Zakon o urejanju prostora, kar pomeni da bo treba ponovno pregledati in posodobiti vse vloge. Po oceni občinske uprave to pomeni zamik sprejema OPN v leto 2027. Obstaja sicer institut »lokacijska preveritev«, preko katere se vloga za spremembo obsega stavbnih zemljišč lahko uredi preko vrste, a kot je povedal kmetijski svetovalec Roman Rupnik, je ta strošek med pet in šest tisoč evri.

Tradicionalni problemi kmetijstva

V nadaljevanju je bilo podanih še nekaj informacij. Vida Ribič iz Upravne enote Logatec je poročala, da je prometa z zemljišči malo, se pa stalno pojavljajo špekulanti. Direktor kmetijske zadruge M-Sora Žiri Aleš Ugovšek je povedal: »da odkup mleka, mesa in lesa poteka nemoteno, cena mleka sicer pada, goveje meso še rahlo raste, odkupne cene lesa so dobre.« Mitja Trebec iz Zavoda za gozdove Slovenije KE Logatec pa je na temo škod po divjadi in zvereh povedal, da so škode po zavarovanih vrstah znosne, opažajo pa upad gojitvenih del, nege in sajenja gozdnih sadik, kljub visokemu sofinanciranju v Naturi 2000 (90 %), izven Nature pa 30-40 %.

Predstavnica postojnske enote veterinarske uprave Elvira Poberaj je izpostavila, da bolezen modrikastega jezika (BMJ) na tem območju  ni vzela večjega davka pri govedu, pojavljajo pa se že prijave glede privezovanja psov. Andrej Brus, Veterina Vrhnika je ob tem povedal: »BMJ je zmanjšala čredo drobnice za 20 do 30 odstotkov, zbolevale so predvsem mlajše živali in najboljše plemenske živali – ovni.«

O novi gozdarski zakonodaji je spregovoril Andrej Andoljšek iz KGZS in sicer: »Sprejet je zakon o gozdovih, ki ne prinaša bistvenih vsebinskih razlik, prinaša pa višje kazni.« Glede grožnje afriške prašičje kuge pa apelira na večjo zavzetost lovcev pri odstrelu divjih prašičev. Anton Kokelj, OI KGZS Logatec pa je izpostavil vprašanje: »Kdaj bo država vendarle pripravila takšne razpise, da bodo na njih uspešne tudi manjše in srednje velike hribovske kmetije…?«

Marjan Papež

Foto: LN OI KGZS Logatec.JPG

Peter Istenič, predsednik OI KGZS Logatec, je predstavil stanje v logaškem kmetijstvu.

Logatec pod pritiskom tranzita: kako obvladati prometni kaos?

Nov 22, 2025 | Dogaja se, Prva novica

Stranka Demokrati je 20. novembra 2025 v Logatcu pripravila okroglo mizo, namenjeno razpravi o aktualnih izzivih tranzitnega prometa ter možnih rešitvah za izboljšanje prometnih razmer v občini.

Logatec se zaradi svoje geostrateške lege že vrsto let sooča z izrazitim prometnim pritiskom, ki se iz leta v leto stopnjuje. Zavedati se moramo, da vozniki in potniki iščejo predvsem najhitrejšo in najkrajšo pot do cilja, to pa za sabo potegne določene posledice. Primorska avtocesta, ena najprometnejših v državi, je ključna povezava z Luko Koper, pomembna prometna pot za turizem proti Hrvaški ter osrednja tranzitna os Slovenija–Italija. V letu 2025 so razmere dodatno zaostrila obsežna obnovitvena dela, prometne nesreče in povečanje poletnega prometa.

V zadnjih 25 letih se je pri nas število vozil na tisoč prebivalcev povečalo s 440 na 590, hkrati pa se znatno povečuje tudi povprečno število prevoženih kilometrov na posamezno vozilo. V ljubljanski urbani regiji dnevno migrira kar 142.000 delovnih migrantov, kar še dodatno obremenjuje prometno omrežje.

Vsebinski del razprave je vodil mag. Goran Jovanović iz podjetja Appia, enega vodilnih slovenskih podjetij na področju prometnega načrtovanja. Na okrogli mizi so sodelovali tudi predstavnika stranke Demokrati Igor Horvat in Matjaž Vede ter nekdanji direktor uprave avtocestne policije Andrej Jurič. Dogodek, ki je potekal na Območni obrtno-podjetniški zbornici Logatec, so obiskali predstavniki občinskega sveta in številni občani, ki so opozorili na izzive ter predlagali rešitve za urejanje tranzitnega prometa v občini.

Prometna obremenitev in posledice

Podžupanja Sabina Kurent je uvodoma poudarila, da si občina prizadeva uskladiti potrebe prebivalcev in vseh deležnikov pri urejanju prometnih tokov.

Jovanović je predstavil skrb vzbujajoče podatke: na najbolj obremenjenih delih avtocestnega omrežja v poletnem času preštejejo tudi do 95.000 vozil na dan (odsek Koseze–Kozarje), medtem ko na odseku Brezovica–Vrhnika promet dosega do 72.000 vozil dnevno. Težka tovorna vozila, ki predstavljajo pomemben del tranzita, povzročajo hitro obrabo cest, dodatne zastoje ter povečano onesnaženost. Promet je danes odgovoren za približno 32 % nacionalnih emisij CO₂, tranzit pa k temu dodatno prispeva na lokalni ravni.

Po več letih zniževanja se je v letu 2025 znova povečalo število smrtnih žrtev in hujših prometnih nesreč, kar je povezano z neprilagojeno hitrostjo, večjo prisotnostjo motoristov, tujimi vozniki in splošnim porastom prometa. Jovanović je opozoril tudi na vlogo Luke Koper, ki na dan generira več kot 1.300 tovornjakov.

Logatec – občina z obremenjenim cestnim omrežjem

Občina Logatec upravlja več kot 220 kilometrov cest. Največji izziv ostaja tranzit skozi naselje, ki povzroča zastoje, hrup in varnostne težave, zlasti zaradi navigacijskih sistemov, ki voznike pogosto usmerjajo na lokalne ulice. V poletnih mesecih se razmere še poslabšajo.

Nekdanji direktor avtocestne policije Andrej Jurič je spomnil, da so ob ustanovitvi avtocestne policije v sodelovanju z Darsom uvedli številne učinkovite ukrepe, ki pa so po ukinitvi službe prenehali delovati. V Logatcu so letos kaznovali 20 prevoznikov, ki so kljub prepovedi peljali po lokalnih cestah. Po njegovem mnenju bi bilo smiselno postaviti dodatne prometne znake za omejitev tovornega prometa nad 7,5 tone ter vzpostaviti občinsko prometno redarstvo, ki bi omogočalo boljši nadzor. Velik potencial vidi tudi v digitalnih rešitvah, ki bi velike navigacijske sisteme usklajevale z lokalnimi omejitvami, podobno kot to uspešno počne Mestna občina Koper.

Slovenija se poleti zaradi turističnega vala sooča s 20 do 50-odstotnim povečanjem prometa. Posebej zanimiv je podatek, da je avgusta letos promet potniških vozil čez hrvaške mejne prehode znašal povprečno kar 165.000 vozil, kar pa močno vpliva na prometne tokove v smeri Logatca.

Možni ukrepi za razbremenitev Logatca

Kot začasna mera bi lahko občina v poletnih mesecih uvedla prepoved tranzita skozi naselje, vendar le ob hkratnem učinkovitem nadzoru policije, redarstva in video nadzora. Brez nadzora ukrepi ne bodo uspešni. Jurič je opozoril, da lahko občina ukrepa le na lokalnih cestah, ne pa tudi na državnih, zato je ključno sodelovanje s pristojnimi državnim institucijami.

Med dolgoročnimi rešitvami sogovorniki vidijo predvsem čimprejšnjo izgradnjo obvoznice skozi obrtno cono, ki bi preusmerila tranzit stran od stanovanjskih sosesk.

Skupna pot do trajnostne prometne ureditve

Pot do uspešne prometne strategije temelji na aktivnem sodelovanju občine, prebivalcev, ponudnikov navigacij, Darsa in direkcije za infrastrukturo. Ključni so lokalni ukrepi, kot so fizične ovire, izboljšan nadzor in sprotno posodabljanje digitalnih zemljevidov ter navigacijskih baz. Cilj občine je ustvariti varno, mirno in trajnostno prometno okolje skozi vse leto.

Ob koncu razprave je bilo poudarjeno, da lahko k izboljšanju prometnih razmer prispeva vsak izmed nas – občani, uporabniki cest in lokalna skupnost. Kot je hudomušno pripomnil eden izmed udeležencev: “Nenazadnje, kdaj smo se nazadnje s sosedom odpeljali v trgovino skupaj?”

Besedilo in foto: Dejan Šraml