Logatčanka Nataša Naumović, magistrica poslovnih ved, se je konec novembra lani zaposlila na mestu Podsekretarke za koordinacijo in spremljanje nacionalnih in evropskih razpisov, pridobivanje nepovratnih sredstev ter javna naročila. »Glede na širok spekter nalog v okviru delovnega mesta, ki ga zasedam, so bila ob zaposlitvi na občini moja pričakovanja usmerjena predvsem na dvig strokovnega znanja s področja pridobivanja nepovratnih sredstev in javnih naročil ter krepitev sodelovanja občine z nacionalnimi organi. Kot iztočnico za delo na občini sem s seboj prinesla izkušnje, ki sem jih pridobila na nacionalni in mednarodni ravni na področju dodeljevanja evropskih, nacionalnih in drugih sredstev. Menim, da lahko nepovratna sredstva bistveno prispevajo k razvoju lokalnega okolja, v katerem tudi živim,« je v intervjuju strnila pričakovanja ob nastopu delovnega mesta.
Ali ste se z evropskimi razpisi in javnimi naročili srečevali že pri svojem dosedanjem delu?
Da, na tem področju sem aktivna že več kot 13 let in predstavlja jedro moje kariere. Pred prihodom na občino sem bila vodja Sistemskega sektorja na Ministrstvu RS za okolje, podnebje in energijo, kjer sem koordinirala ekipo zaposlenih pri vzpostavitvi sistemov za črpanje evropskih, nacionalnih in drugih sredstev v okviru mehanizmov, kot so skladi evropske kohezijske politike, Načrt za okrevanje in odpornost, Sklad za modernizacijo, Socialni sklad za podnebje, Švicarski prispevek idr. V zgodnejši fazi kariere pa sem bila kot višja svetovalka na Ministrstvu RS za infrastrukturo članica ocenjevalnih komisij za javne razpise za dodeljevanje sredstev in skrbnica pogodb o sofinanciranju, kjer sem pregledovala razpisne dokumentacije javnih naročil, ki so jih izvajale slovenske občine. Na istem ministrstvu sem bila dve leti članica državne Komisije za pregled in oceno investicijske dokumentacije na področju državnih cest, javne železniške infrastrukture, letalstva in pomorstva, kjer sem pregledovala in ocenjevala investicijsko dokumentacijo večjih državnih investicij v cestno in železniško infrastrukturo, zlasti tistih, na podlagi katerih je država črpala evropska sredstva.
Gre za delo, ki pogosto ostaja v ozadju in ni neposredno vidno javnosti, vendar je ključno za uspešno izvedbo projektov. Brez tega strokovnega in organizacijskega dela tudi realizacije projektov ne bi bilo. Katere so vaše ključne naloge?
Tovrstno delo zahteva veliko organiziranosti, samostojnosti in predvsem interdisciplinarnosti osvojenih znanj, saj zahteva znanja s področja ekonomije, gradnje, javnega financiranja, javnih naročil, državnih pomoči, v zadnjem času pa je vedno večji poudarek tudi na okoljskih in podnebnih vsebinah, saj mora vsaka investicija poleg izvedljivosti in ekonomske upravičenosti izkazovati tudi neškodljivost okolju ter podnebno odpornost. Na trenutnem delovnem mestu se tako osredotočam na pregled dokumentacije za prijavo na javne razpise za pridobivanje nepovratnih sredstev, ki jo pripravljajo sodelavci, ter nudenje strokovne podpore pri pripravi tovrstne dokumentacije, zlasti investicijske. Ker poznam delovanje mehanizmov za črpanje nepovratnih sredstev z vidika dodeljevalca sredstev, dokumentacijo proučim in izpostavim, kaj bi bilo treba uskladiti z vidika evropskih in nacionalnih predpisov s področja investicij in sofinanciranja teh investicij z evropskimi in nacionalnimi sredstvi. Trenutno sem aktivna predvsem pri izdelavi ustrezne investicijske dokumentacije in drugih podlag za občinske projekte, ki so načrtovani za prihodnje obdobje.
Občinska uprava je trenutno nekoliko kadrovsko podhranjena. Kako si medsebojno pomagate, razdeljujete naloge?
Res je, tako kot drugod v javni upravi, je tudi pri nas na občinski upravi prisoten kadrovski primanjkljaj. V takšnih situacijah sta ključni fleksibilnost in pripravljenost na prevzemanje dodatnih odgovornosti. Medsebojno si pomagamo na način, da naloge redno in sproti spremljamo, rešujemo oziroma se ob zastojih pogovorimo o drugačni razporeditvi nalog ali morebitnih potrebah po novih zaposlitvah. Poleg svojih primarnih nalog trenutno opravljam tudi funkcijo tajnice Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Prav tako sem do nedavnega do zapolnitve delovnega mesta začasno nadomeščala in izvajala naloge s področja kadrovskih zadev. Pri delu so mi v pomoč izkušnje iz vodenja notranje organizacijske enote in koordiniranja več različnih mehanizmov črpanja nepovratnih sredstev. Občasno nam na pomoč priskočijo tudi študenti, v okviru študijske prakse oziroma preko študentskega dela.
V kakšni kondiciji ste »podedovali« svoj sektor? Kako ocenjujete dosedanje črpanje evropskih sredstev v občini Logatec?
Moje delovno mesto vključuje samostojno oblikovanje sistemskih rešitev in neposredno pomoč pri vodenju strokovnih nalog. Ker sem zadolžena za vzpostavitev koordinacije in spremljanja evropskih in nacionalnih razpisov za pridobivanje nepovratnih sredstev, se osredotočam na nadgradnjo in ponekod tudi preoblikovanje obstoječih procesov, da bi bili čim učinkovitejši pri črpanju nepovratnih sredstev iz obstoječih finančnih mehanizmov.
Kar se tiče dosedanjega črpanja evropskih sredstev v Občini Logatec, sem kot občanka redno spremljala tovrstne aktivnosti že prej, po prihodu na občino pa zaznala, da je občina na tem področju v zadnjih letih postala bolj aktivna. Prav tako ima vodstvo ambicije za dodatno pospešitev tovrstnih aktivnosti tudi v prihodnje, kar je bil tudi glavni motiv za iskanje kadra z izkušnjami na tem področju. Glede na to, da sem imela vpogled v aktivnosti drugih slovenskih občin na področju investicij in črpanja evropskih sredstev, ocenjujem, da je bila občina Logatec pri črpanju evropskih sredstev uspešna, prednjačijo manjše investicije in nižji zneski nepovratnih sredstev. Slednje seveda izhaja tudi iz proračunskih zmogljivosti oziroma finančne kondicije občine, razpoložljive kvote nepovratnih sredstev oziroma deleža sofinanciranja, administrativnih in drugih omejitev, s katerimi se na področju investicij soočajo lokalne skupnosti.
Kaj je pri vašem razgibanem delu najzahtevnejše, najbolj odgovorno?
Pri delu, ki ga opravljam, je najbolj odgovorno zagotavljanje skladnosti projektov s kompleksnimi evropskimi in nacionalnimi predpisi, kot so javno-finančna pravila, pravila o državnih pomočeh, pa tudi npr. implementacija trajnostnih vidikov na ravni projektov. Morebitne napake pri spoštovanju predpisov in pravil s teh področij lahko pomenijo izgubo ali celo vračanje nepovratnih sredstev.
Katere so najzahtevnejše faze prijav na evropske razpise?
Za dobro pripravo prijav na evropske in nacionalne razpise za pridobivanje nepovratnih sredstev je ključno poznavanje relevantnih evropskih in nacionalnih predpisov, popolno razumevanje pogojev in zahtev javnega razpisa ter natančna preučitev razpisne dokumentacije. Pri dosedanjem delu sem velikokrat ugotovila, da so občine sicer pripravile potrebno dokumentacijo, ki pa je vsebovala pomanjkljivosti ali celo ključne napake zaradi površne preučitve razpisne dokumentacije. Na splošno ugotavljam, da je v zadnjih letih kakovost projektne in investicijske dokumentacije precej upadla, ne glede na to, da se število pripravljavcev tovrstne dokumentacije povečuje. Med zahtevnejšimi aktivnostmi je tudi zagotavljanje pravočasne priprave predpisane projektne in investicijske dokumentacije, kjer obstaja tveganje že zaradi samega načina in dinamike sprejemanja odločitev na občinah, saj vsaka investicija potrebuje politično podporo in podporo lokalne javnosti.
Kakšen bo vaš osebni prispevek k uspešnemu delovanju občinske uprave? Kaj je po vašem mnenju ključnega pomena, da le-ta uspešno deluje?
Kot občanka Logatca sem motivirana, da svoje znanje in predvsem delovne izkušnje z ministrstev uporabim in prispevam k uspešnemu delovanju občinske uprave. Ključnega pomena za uspešno delovanje organizacije, kot je občinska uprava, je večsmerna komunikacija in postavljanje zaposlenih v središče poslovanja ter ustrezno in nedvoumno delegiranje nalog. Menim, da se s timskim delom, redno komunikacijo med sodelavci, razumevanjem in medsebojno pomočjo lahko sprostijo vsakršne napetosti in ustvari spodbudna organizacijska klima, ki dobro deluje tudi v bolj sproščenem duhu.
Kako se počutite v novem delovnem okolju?
V novem delovnem okolju se počutim dobro, sodelavci so me lepo sprejeli in pomagali pri uvajanju v delovne procese občinske uprave, ki se nekoliko razlikujejo od tistih v državni upravi. Dinamika dela je večja, pa tudi čut odgovornosti, saj želim s svojim delom prispevati k dobrobiti lokalnega okolja. Upam, da mi bo to tudi uspelo.
Blanka Markovič Kocen
Foto: osebni arhiv N. N.