Narava je naša najboljša učiteljica, tako so že davno napisali ali povedali naši predniki. S tem se lahko strinjamo. Pomembno pa je tudi, da nam v naravi kdo odpre oči. Kajti vse pogosteje sicer hodimo z odprtimi očmi, a vedno manj vidimo. To je dobro opazno, ko se s sprehoda vrnemo, pa nam ob vprašanju, kaj smo videli, otroci znajo bore malo povedati. Zato niso krivi sami, kajti odrasli smo tisti, ki jim moramo pogled usmeriti tudi v najmanjšo žuželko ali zeleno bilko.
Na OŠ Rovte smo se prav zato odločili za dolgoročni projekt, imenovan Učilnica na prostem. Ker imamo kot podeželska šola kar nekaj možnosti, smo se tega lotili v letošnjem šolskem letu.
Najprej je bilo treba najti ustrezen in ne preveč oddaljen prostor. Tu smo naleteli na prijaznega lastnika gozdička za šolo, Andreja Modrijana, ki nam je na ta način priskočil na pomoč. Odstopil nam je prostor, za kar smo mu zelo hvaležni. Z veliko vnemo so učenci v okviru delovnega dne očistili in uredili prostor in skupaj s hišnikom in učiteljem Joštom naredili še nekaj klopi ter posekali okoliško grmovje. Učilnica je še v nastajanju, a kmalu, v prvih pomladnih dneh bo zagotovo tam že zelo živahno, saj se bo kaj nekaj šolskih ur lahko odvijalo na svežem zraku, med drevesi, podprto s ptičjim petjem, brenčanjem čebel in z otroškimi glasovi. Seveda bo potrebno še kar nekaj dela, dobrih idej in sredstev, a z veliko volje in iznajdljivosti bomo tudi pri tem uspešni. To je le korak k zanimivejšim učnim pristopom, k vračanju k naravi in večji skrbi zanjo, saj se do nje pogosto obnašamo mačehovsko.
Morda kdaj najdemo še kak kotiček v naši okolici, kjer bomo še nadgradili želje po pouku malo drugače.
Besedilo in foto: Metka Bogataj