V Sloveniji lahko posamezniki določena manjša dela opravljajo zakonito tudi brez odprtja podjetja ali s. p. Takšna oblika dela se imenuje osebno dopolnilno delo. Gre za preprost način, kako lahko posameznik občasno zasluži dodaten dohodek, pri tem pa deluje v skladu z zakonodajo.
Kaj je osebno dopolnilno delo?
Za osebno dopolnilno delo se šteje, kadar posameznik samostojno opravlja manjša dela, kot so pomoč v gospodinjstvu ali podobna opravila, nabiranje in prodaja gozdnih sadežev in zelišč ter druga manjša dela, če posebni predpisi ne določajo drugače.
Med osebno dopolnilno delo sodi tudi izdelovanje, prodaja in prikazovanje izdelave rokodelskih izdelkov, če so izdelani osebno in niso namenjeni zaužitju. Takšno delo je povezano z ohranjanjem in razvojem rokodelstva.
Kdo lahko opravlja ODD?
Osebno dopolnilno delo lahko opravlja skoraj vsak posameznik, ne glede na njegov status. To pomeni, da ga lahko opravlja: brezposelna ali zaposlena oseba, upokojenec. Pogoj je, da posameznik delo predhodno priglasi pri Ajpesu in da ima za obdobje opravljanja dela plačano vrednotnico.
Postopek priglasitve
Pred začetkom opravljanja osebnega dopolnilnega dela mora posameznik dejavnost priglasiti pri Ajpesu. Priglasitev je možna preko spletnega portala Ajpes ali osebno na upravni enoti (npr. Upravni enoti Logatec).
Za zakonito opravljanje dela je treba tudi kupiti vrednotnico, ki jo je mogoče pridobiti na upravni enoti ali elektronsko. Če posameznik dela za znanega naročnika (npr. čiščenje stanovanja), mora vrednotnico kupiti naročnik. Če pa gre za dela, kjer naročnik ni vnaprej znan (npr. izdelovanje rokodelskih izdelkov ali nabiranje zelišč), vrednotnico kupi izvajalec sam.
Sistem vrednotnic
Vrednotnica velja za en koledarski mesec za posameznega izvajalca osebnega dopolnilnega dela. Če posameznik večkrat v mesecu opravlja delo pri istem naročniku, zadostuje ena vrednotnica. Če pa dela za več različnih naročnikov, mora vsak naročnik kupiti svojo.
Katere vrste del sodijo med ODD?
Dela, ki se štejejo za osebno dopolnilno delo, zakon deli v dve osnovni skupini.
1. Dela pomoči v gospodinjstvu (vrednotnico kupi naročnik)
Sem spadajo:
- občasna pomoč v gospodinjstvu ali pri čiščenju stanovanja,
- vzdrževanje zunanjih površin,
- občasna pomoč pri kmetijskih delih,
- varstvo otrok,
- pomoč starejšim, bolnim ali invalidom na domu,
- spremstvo oseb, ki potrebujejo nego,
- občasne inštrukcije,
- občasno prevajanje ali lektoriranje,
- izvajanje kulturnih ali umetniških vsebin na zasebnih dogodkih,
- pomoč pri oskrbi hišnih živali na domu lastnika.
Ta dela se ne smejo opravljati za pravne osebe ali samozaposlene.
2. Izdelovanje in prodaja izdelkov ter nabiranje gozdnih sadežev (vrednotnico kupi izvajalec)
V to skupino spadajo:
- izdelovanje in prodaja rokodelskih izdelkov,
- izdelovanje, popravilo ali prodaja ročno izdelanih izdelkov,
- nabiranje in prodaja gozdnih sadežev in zelišč,
- tradicionalne dejavnosti, kot so mletje žita ali žganje oglja na tradicionalen način.
Ta dela se lahko opravljajo tudi za pravne osebe ali samozaposlene.
Omejitve prihodkov
Prihodki iz osebnega dopolnilnega dela so omejeni. Letni prihodek izvajalca ne sme preseči 9.600 evrov*, v posameznem polletju pa ne sme biti višji od 4.800 evrov* (končni znesek ob zaključku uredništva še ni bil uradno potrjen).
Obdavčitev dohodka
Dohodki iz osebnega dopolnilnega dela se obravnavajo kot dohodki iz drugega pogodbenega razmerja po 38. členu ZDoh-2 in so obdavčeni po zakonu o dohodnini. Upoštevajo se 10 % normirani stroški in plača 25 % akontacija dohodnine.
Priložnost za dodatni zaslužek
Osebno dopolnilno delo predstavlja dobro priložnost za tiste, ki želijo občasno opravljati manjša dela, pomagati drugim ali prodajati svoje ročne izdelke. Hkrati omogoča, da je takšno delo opravljeno zakonito, z urejenimi osnovnimi socialnimi prispevki in brez tveganja za kazni zaradi dela na črno.
Dejan Šraml