»Likovno izražanje me je začelo zanimati leta 2000, ko je logaška župnija organizirala tečaj risanja. Vodil ga je logaški slikar Franc Musec. Bil mi je odličen mentor v vodenju svinčnika po papirju. Zanimalo me je tudi slikanje z oljem, velika ljubezen so bili suhi pasteli, kasneje pa akril, to je sedaj moja četrta samostojna razstava. Že dalj časa me zanima naša kulturna in stavbna dediščina. Kozolec je značilna stavba slovenskega prostora, z njim pa so povezana tudi kmečka opravila, ki vztrajno izginjajo,« je ob odprtju razstave povedal Dušan Mihelčič.
Kozolci kot sporočilo za sedanjost in prihodnost
Umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn: »Čeprav gre za pogled v preteklost, so kozolci Dušana Mihelčiča kleni in veličastni. So simbolno znamenje vztrajnosti ter moči prenašanja teže sena, podnebnih vplivov in uporabe. So več kot spomin ali dokument našega časa. So čutenje življenja in sporočilo za sedanjost in prihodnost. Dušanovo osebno vztrajanje v svetu likovnega izražanja ter nenehno raziskovanje, poglabljanje in ostrenje likovnega nagovora pa so dokazi, da je življenje dar, ki ga je odgovorno sprejel in ga nenehno plemenitil na likovnem in na mnogih drugih področjih.« Toliko iz njene obširne predstavitve avtorja in njegovih del.
Na kratko z odprtja razstave
Bilo je v četrtek, 12. marca, ogledati si jo je moč do konca velikonočnih praznikov v času odprtja Večnamenske športne dvorane Logatec. Obiskovalce je pozdravil predsednik Društva likovnikov Logatec Janez Ovsec, ki je imel tudi kratek pogovor z avtorjem. Za glasbo je poskrbel Trobilni sestav LORY BRASS, najbrž ni naključje, da so nam zapeli tudi skladbo Potegnem črto.
Besedilo in foto: Brane Pevec
