Sredi novembra je na turistični kmetiji Urbanovc na Ravniku nad Hotedršico potekalo strokovno srečanje, ki ga že tradicionalno vsako leto pripravi odbor izpostave Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Logatec. Poleg že kar ‘standardnih’ težav v kmetijstvu je bila posebna pozornost namenjena varovanju kmetijskih zemljišč, gradnji kmetijskih objektov, postopkom pridobivanja gradbenih dovoljenj za le-te, in sprejemanju OPN.
Predsednik odbora izpostave Peter Istenič je uvodoma povzel nekaj podatkov o kmetijstvu v občini: »Število kmetij je trenutno okrog 350, od tega jih govedo redi nekaj več kot 200. Veliko kmetij živi samo še na papirju, da uveljavljajo subvencije, obdelujejo pa jih drugi kmetje. Zemljišča so v veliki meri omejena z naravnimi dejavniki: strmine, kraški teren, pridelavo otežuje razdrobljenost parcel. Glavna tržna dejavnost kmetij je reja govedi in v manjši meri drobnice. V občini redimo okrog 4.000 glav goveda, kar je povprečno okoli 18 glav na kmetijo. Pomemben del prihodkov kmetij je povezan tudi z gozdom.«
Za odgovorno rabo zemljišč
Sicer pa je Istenič odprl kar nekaj perečih tem: »Številčnost prebivalstva v Logaški občini se povečuje, zato ima veliko ljudi potrebo po prostoru za rekreacijo, oziroma druge dejavnosti v naravi, ki pa jih opravljajo tudi po kmetijskih zemljiščih. Ta so postala sprehajališče psov in trim steze. Onesnažena krma s pasjimi iztrebki in pločevinke v krmi predstavljajo stalno grožnjo živinoreji. Naš odbor izpostave KGZS je na občino naslovil zahtevo po ureditvi tega področja. A občinska uprava nam odgovarja, da ni pristojna za varovanje zasebnih zemljišč. Menim, da če je občina dovolila gradnjo stanovanj, je odgovorna tudi za varovanje zemljišč, ki so postala ogrožena. Vse drugo je sprenevedanje. Če obstaja odlok o pobiranju pasjih iztrebkov, je prav, da se to tudi nadzira in po potrebi sankcionira, zato naj občina nad tem prevzame nadzor.«
Istenič se je dotaknil tudi občinskih spodbud kmetijstvu in ob tem izpostavil: »Glede občinskih sredstev za kmetijstvo je lani ta razpis izpadel, letošnji pa je zamujal, a vendar je bil tudi po prizadevanjih občinskega svetnika Boštjana Mivška izveden, vključno z lanskimi sredstvi. Tako je skupna vrednost razpisa znašala 90.000 evrov, za prihodnje leto pa je predvidenih 50.000 evrov.«
Gradnja kmetijskih objektov
»Problem so gradnje za potrebe kmetijstva. Vemo, da so sredstva za investicije v kmetijstvu omejena, zato ne moremo konkurirati drugim investitorjem, ki imajo dejavnosti z večjo dodano vrednostjo in lahko za spremembo namembnosti namenijo več sredstev. Prav bi bilo, da se za potrebe kmetijstva postavi sprejemljivejše pogoje in cenejše postopke ter ukine komunalni prispevek, ker bomo prisiljeni preurediti hleve zaradi zahtev po dobrem počutju živali.«
V odsotnosti vodstva občine je občinski svetnik Boštjan Mivšek posredoval gradivo povezano s kmetijstvom in ob tem izpostavil: »Občina ima številne parcialne strategije, nima pa celovite strategije razvoja občine, vključno s področjem kmetijstva. Vsebina je sicer v pripravi.«
Pereča je tudi problematika sprejemanja novega Občinskega prostorskega načrta. Za sprejem in potrditev namreč čaka več kot 700 vlog občanov. Državni zbor je v septembru 2025 spet spremenil Zakon o urejanju prostora, kar pomeni da bo treba ponovno pregledati in posodobiti vse vloge. Po oceni občinske uprave to pomeni zamik sprejema OPN v leto 2027. Obstaja sicer institut »lokacijska preveritev«, preko katere se vloga za spremembo obsega stavbnih zemljišč lahko uredi preko vrste, a kot je povedal kmetijski svetovalec Roman Rupnik, je ta strošek med pet in šest tisoč evri.
Tradicionalni problemi kmetijstva
V nadaljevanju je bilo podanih še nekaj informacij. Vida Ribič iz Upravne enote Logatec je poročala, da je prometa z zemljišči malo, se pa stalno pojavljajo špekulanti. Direktor kmetijske zadruge M-Sora Žiri Aleš Ugovšek je povedal: »da odkup mleka, mesa in lesa poteka nemoteno, cena mleka sicer pada, goveje meso še rahlo raste, odkupne cene lesa so dobre.« Mitja Trebec iz Zavoda za gozdove Slovenije KE Logatec pa je na temo škod po divjadi in zvereh povedal, da so škode po zavarovanih vrstah znosne, opažajo pa upad gojitvenih del, nege in sajenja gozdnih sadik, kljub visokemu sofinanciranju v Naturi 2000 (90 %), izven Nature pa 30-40 %.
Predstavnica postojnske enote veterinarske uprave Elvira Poberaj je izpostavila, da bolezen modrikastega jezika (BMJ) na tem območju ni vzela večjega davka pri govedu, pojavljajo pa se že prijave glede privezovanja psov. Andrej Brus, Veterina Vrhnika je ob tem povedal: »BMJ je zmanjšala čredo drobnice za 20 do 30 odstotkov, zbolevale so predvsem mlajše živali in najboljše plemenske živali – ovni.«
O novi gozdarski zakonodaji je spregovoril Andrej Andoljšek iz KGZS in sicer: »Sprejet je zakon o gozdovih, ki ne prinaša bistvenih vsebinskih razlik, prinaša pa višje kazni.« Glede grožnje afriške prašičje kuge pa apelira na večjo zavzetost lovcev pri odstrelu divjih prašičev. Anton Kokelj, OI KGZS Logatec pa je izpostavil vprašanje: »Kdaj bo država vendarle pripravila takšne razpise, da bodo na njih uspešne tudi manjše in srednje velike hribovske kmetije…?«
Marjan Papež
Foto: LN OI KGZS Logatec.JPG
Peter Istenič, predsednik OI KGZS Logatec, je predstavil stanje v logaškem kmetijstvu.