Če greste kdaj na sprehod okoli Sekirice, boste pod Tičnico »srečali« manjši obnovljen kozolec. Pod njem ni traktorja ali senenih bal, ampak klop za počitek, otroška igrala in šahovske figure. Namenjeno vsem tistim, ki pridete mimo, da se v objemu narave spočijete, poklepetate, ustavite ali odigrate partijo šaha.
Zamisel o obnovi zapuščenega kozolca je bila družinska želja in spomin na dedija. Zdaj pa že nekaj let nudi mimoidočim možnost počitka, otrokom prostor za igro in mladim zatočišče za klepet. V zadnjem času smo na šahovnico pod kozolcem postavili velike nove šahovske figure, ob kozolcu pa veliko srce. Srce za Logatec, ob katerem se lahko fotografirate z idiličnim ozadjem Logatca.
Zavod pod kozolcem
Veseli smo, ko vidimo, kako lahko takšen majhen prostor v naravi popestri dan mnogim mimoidočim. Iz čiste radoživosti smo ustanovili Zavod pod kozolcem, da lahko lažje vzdržujemo prostor in izpeljemo kakšno občasno dejavnost. To je zavod za bogatitev življenja – tako piše v našem naslovu. In skok v naravo, na svež zrak, pozimi in poleti zagotovo lahko bogati naša življenja. Smo posamezniki, ki nam ni vseeno za skupnost. Ker trenutno živim v tujini, so mi domovina in rodni kraj ter želja, da svojemu domačemu okolju lahko nekaj daš ali podariš in da ostajaš v stiku, še toliko bliže.
Predstava Tadeja Toša
Ob pomoči občine Logatec vsako leto izpeljemo kakšno novost. Včasih izpeljemo kakšno aktivnost, kot sta koncert ali predstavitev knjige in povabimo društva, da brezplačno uporabljajo ta prostor za svoje dejavnosti. Konec januarja organiziramo predstavo igralca in komika Tadeja Toša, ki prvič prihaja v Logatec. Da nas sprosti in nasmeji – z enim samim namenom: da v naš hiteči vsakdan prinese dobro voljo in nasmeh. Ker verjamemo, da nas sproščenost, dobra volja in nasmejan večer lahko bogatijo.
Vandalizem kot posledica stisk
Pod kozolcem pa moramo žal zapisati tudi grenkejši del zgodbe. Vedno pogosteje se dogaja, da prihajajo vandali, ki uničujejo kozolec in njegovo okolico. Vedno pogosteje za njimi čistimo smeti, jeseni smo morali zaprositi gasilce, da so nam pomagali odstraniti neprimerne grafite, večkrat smo morali zamenjati uničena igrala, strešnike in žlebove, ukradenih je bilo več pripomočkov … Čisto predolg spisek, za katerega ne razumemo, čemu je namenjen.
Vse, kar razumemo, je, da vandalizem ne izhaja iz zlobe, ampak iz stisk, ki jih nekateri nosijo v sebi. Iz občutka nemoči, jeze, osamljenosti ali potrebe po dokazovanju. Ko človek ne zna ali ne zmore svojih težav reševati z besedami, jih izrazi z neprimernimi dejanji. Uničevanje je klic po pozornosti, poskus, da bi bil viden, slišan ali vsaj opažen. A za takšnimi dejanji pogosto ostajajo nerazrešene osebne zgodbe in bolečine, ki nimajo pravega prostora, kamor bi se lahko izlile.
Pogovor namesto uničevanja
Zato vas iskreno in prijazno prosimo: ne počnite več tega. Prostor pod kozolcem je ustvarjen z dobrimi nameni, iz spoštovanja do preteklosti in za veselje vseh, ki pridejo mimo. Vsaka poškodba, vsak grafit in vsaka razbita stvar boli – ne le materialno, ampak človeško. Nihče s tem nič ne pridobi. Če pa kdo v sebi nosi težo, ki je prevelika, naj ve, da pogovor, razumevanje in skupnost pustijo mnogo lepše sledi kot uničevanje.
Mi bomo vztrajali in kozolček vzdrževali, tako da bo v veselje vsem mimoidočim. Zato lepo vabljeni da ga kdaj obiščete. Tam poklepetate, si odpočijete, zaigrate partijo šaha ali pa ob sončnem zahodu svojemu najbližjemu poveste, da ga imate radi. Ter si tako bogatite svoje življenje.
Janez Čuk, Zavod pod kozolcem
Foto kozolca: Martin Kreč
Foto šaha in srca: Janez Čuk