Verjetno mnogi že poznate naše delo. Zavod z ljubeznijo v Logatcu deluje že peto leto, v tem času pa smo postali prostor, kjer ljudje najdejo podporo, razumevanje in priložnost za okrevanje. Redno organiziramo delavnice, predavanja, predstavitve in pogovorne skupine, poleg tega pa vsakodnevno izvajamo tudi masažo za regeneracijo telesa na masažnih posteljah Ceragem. Trudimo se da so večji del naših dogodkov na prostovoljni bazi.
Prostor srečanj in razumevanja
Srečanja, ki jih pripravljamo, ustvarjajo varno in prijetno okolje, kjer se ljudje s podobnimi izkušnjami lahko sprostijo, odprejo in začutijo, da niso sami. Prostovoljci, ki smo vsak dan ob njih, dobro razumemo, da se mnogi soočajo z zahtevnimi življenjskimi preizkušnjami. Prav zato spodbujamo medsebojno podporo, deljenje izkušenj in gradnjo novih vezi, ki pogosto trajajo tudi po koncu delavnice ali terapije.
Skupnost, ki zdravi
V zavodu stremimo k vsebinam, ki temeljijo na alternativnih pristopih, energijski podpori in samopomoči, predvsem pa na povezovanju ljudi v skupnosti, ki zdravi. Programi potekajo pod vodstvom strokovnjakov ali oseb, ki so sami premagali določeno bolezen in danes svoje izkušnje delijo z drugimi. Naše delo poganjajo srčnost, odprtost in iskrena želja pomagati.
V letu 2024 smo izvedli več kot 34 dogodkov, delavnic, predavanj, terapij, masaž in svetovanj, ki se jih je udeležilo preko 500 obiskovalcev. Masaž pa je bilo opravljenih preko 1100. Posebej ponosni smo na veliki dogodek v Arboretumu Volčji Potok: kjer se je izvedlo nekaj tisoč terapij na celodnevnem programu, posvečenem notranjemu ravnovesju in celostnemu zdravju. Več kot 150 strokovnjakov in več kot 2200 obiskovalcev je ustvarilo dan, poln povezanosti, miru in novih spoznanj. Naslednje leto ponovimo ta čudovit dogodek 13.6. 2026.
Hvaležni smo Občini Logatec, ki sofinancira del naših delavnic in s tem omogoča, da so naše vsebine dostopne čim širšemu krogu ljudi.
Zgodba o dobrih ljudeh in prijaznosti
Prostovoljci Zavoda z ljubeznijo ostajamo iskreno hvaležni vsem, ki z nami soustvarjate zgodbo o dobrih ljudeh, toplini, prijaznosti in hvaležnosti. Hvala za vsak obisk, vsak pogovor in vsako zaupanja polno srečanje.
V prihajajočem letu vam želimo obilo miru, zdravja, prijateljstva in povezanosti. Naj bo svet prijaznejši do vseh nas.
Stranka Demokrati je 20. novembra 2025 v Logatcu pripravila okroglo mizo, namenjeno razpravi o aktualnih izzivih tranzitnega prometa ter možnih rešitvah za izboljšanje prometnih razmer v občini.
Logatec se zaradi svoje geostrateške lege že vrsto let sooča z izrazitim prometnim pritiskom, ki se iz leta v leto stopnjuje. Zavedati se moramo, da vozniki in potniki iščejo predvsem najhitrejšo in najkrajšo pot do cilja, to pa za sabo potegne določene posledice. Primorska avtocesta, ena najprometnejših v državi, je ključna povezava z Luko Koper, pomembna prometna pot za turizem proti Hrvaški ter osrednja tranzitna os Slovenija–Italija. V letu 2025 so razmere dodatno zaostrila obsežna obnovitvena dela, prometne nesreče in povečanje poletnega prometa.
V zadnjih 25 letih se je pri nas število vozil na tisoč prebivalcev povečalo s 440 na 590, hkrati pa se znatno povečuje tudi povprečno število prevoženih kilometrov na posamezno vozilo. V ljubljanski urbani regiji dnevno migrira kar 142.000 delovnih migrantov, kar še dodatno obremenjuje prometno omrežje.
Vsebinski del razprave je vodil mag. Goran Jovanović iz podjetja Appia, enega vodilnih slovenskih podjetij na področju prometnega načrtovanja. Na okrogli mizi so sodelovali tudi predstavnika stranke Demokrati Igor Horvat in Matjaž Vede ter nekdanji direktor uprave avtocestne policije Andrej Jurič. Dogodek, ki je potekal na Območni obrtno-podjetniški zbornici Logatec, so obiskali predstavniki občinskega sveta in številni občani, ki so opozorili na izzive ter predlagali rešitve za urejanje tranzitnega prometa v občini.
Prometna obremenitev in posledice
Podžupanja Sabina Kurent je uvodoma poudarila, da si občina prizadeva uskladiti potrebe prebivalcev in vseh deležnikov pri urejanju prometnih tokov.
Jovanović je predstavil skrb vzbujajoče podatke: na najbolj obremenjenih delih avtocestnega omrežja v poletnem času preštejejo tudi do 95.000 vozil na dan (odsek Koseze–Kozarje), medtem ko na odseku Brezovica–Vrhnika promet dosega do 72.000 vozil dnevno. Težka tovorna vozila, ki predstavljajo pomemben del tranzita, povzročajo hitro obrabo cest, dodatne zastoje ter povečano onesnaženost. Promet je danes odgovoren za približno 32 % nacionalnih emisij CO₂, tranzit pa k temu dodatno prispeva na lokalni ravni.
Po več letih zniževanja se je v letu 2025 znova povečalo število smrtnih žrtev in hujših prometnih nesreč, kar je povezano z neprilagojeno hitrostjo, večjo prisotnostjo motoristov, tujimi vozniki in splošnim porastom prometa. Jovanović je opozoril tudi na vlogo Luke Koper, ki na dan generira več kot 1.300 tovornjakov.
Logatec – občina z obremenjenim cestnim omrežjem
Občina Logatec upravlja več kot 220 kilometrov cest. Največji izziv ostaja tranzit skozi naselje, ki povzroča zastoje, hrup in varnostne težave, zlasti zaradi navigacijskih sistemov, ki voznike pogosto usmerjajo na lokalne ulice. V poletnih mesecih se razmere še poslabšajo.
Nekdanji direktor avtocestne policije Andrej Jurič je spomnil, da so ob ustanovitvi avtocestne policije v sodelovanju z Darsom uvedli številne učinkovite ukrepe, ki pa so po ukinitvi službe prenehali delovati. V Logatcu so letos kaznovali 20 prevoznikov, ki so kljub prepovedi peljali po lokalnih cestah. Po njegovem mnenju bi bilo smiselno postaviti dodatne prometne znake za omejitev tovornega prometa nad 7,5 tone ter vzpostaviti občinsko prometno redarstvo, ki bi omogočalo boljši nadzor. Velik potencial vidi tudi v digitalnih rešitvah, ki bi velike navigacijske sisteme usklajevale z lokalnimi omejitvami, podobno kot to uspešno počne Mestna občina Koper.
Slovenija se poleti zaradi turističnega vala sooča s 20 do 50-odstotnim povečanjem prometa. Posebej zanimiv je podatek, da je avgusta letos promet potniških vozil čez hrvaške mejne prehode znašal povprečno kar 165.000 vozil, kar pa močno vpliva na prometne tokove v smeri Logatca.
Možni ukrepi za razbremenitev Logatca
Kot začasna mera bi lahko občina v poletnih mesecih uvedla prepoved tranzita skozi naselje, vendar le ob hkratnem učinkovitem nadzoru policije, redarstva in video nadzora. Brez nadzora ukrepi ne bodo uspešni. Jurič je opozoril, da lahko občina ukrepa le na lokalnih cestah, ne pa tudi na državnih, zato je ključno sodelovanje s pristojnimi državnim institucijami.
Med dolgoročnimi rešitvami sogovorniki vidijo predvsem čimprejšnjo izgradnjo obvoznice skozi obrtno cono, ki bi preusmerila tranzit stran od stanovanjskih sosesk.
Skupna pot do trajnostne prometne ureditve
Pot do uspešne prometne strategije temelji na aktivnem sodelovanju občine, prebivalcev, ponudnikov navigacij, Darsa in direkcije za infrastrukturo. Ključni so lokalni ukrepi, kot so fizične ovire, izboljšan nadzor in sprotno posodabljanje digitalnih zemljevidov ter navigacijskih baz. Cilj občine je ustvariti varno, mirno in trajnostno prometno okolje skozi vse leto.
Ob koncu razprave je bilo poudarjeno, da lahko k izboljšanju prometnih razmer prispeva vsak izmed nas – občani, uporabniki cest in lokalna skupnost. Kot je hudomušno pripomnil eden izmed udeležencev: “Nenazadnje, kdaj smo se nazadnje s sosedom odpeljali v trgovino skupaj?”
Tretji literarni večer v letu 2025 Literarno društvo Zeleni oblaki namenja mladim in ustvarjanju.
Literarni dogodek, ki bo potekal v sredo, 3. 12. 2025, od 17.30 do 20.00, v Stari knjižnici v Narodnem domu, ob odličnem sodelovanju s Knjižnico Logatec, bo razdeljen na dva dela:
ob 17.30 – literarna delavnica, na kateri bodo udeleženci ob mentorskem vodenju ustvarjali haikuje;
ob 19.00 – literarni večer, na katerem se bodo z branjem haikujev predstavili udeleženci delavnice in člani Literarnega društva Zeleni oblaki.
Večer bo “ozvočil” Logatčan, mednarodno uveljavljeni didžej in producentKristjan Kroupa, ki je za svoje umetniško delo na področju sodobne elektronske glasbe prejel letošnje februarsko priznanje za izjemne dosežke v Občini Logatec.
Vabljeni na dogodek, ki bo literaturo povezal s spontanostjo in zabavo, kot se za Ta veseli dan kulture spodobi. Smeh, domišljija in kanček poetične norosti zagotovljeni!