Stojan Batič, rojen 2. junija 1925, velja za prvo generacijo slovenskih povojnih kiparjev. Nič kaj čudno ni, da je že zgodaj začel z oblikovanjem gline, ki je je bilo v Trbovljah, kjer je bil rojen, veliko zaradi tamkajšnje opekarne. Pred študijem je deloval kot tehnični risar in rudar, kasneje se pridružil partizanom, kjer je bil dejaven kot kulturnik. V času po 2. svetovni vojni se je vpisal na študij kiparstva na takratni Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani.
Izjemen likovni opus
Dela kiparja Stojana Batiča so prepoznana po izraziti figuraliki. Njegov obsežen likovni opus zajema dela na različnih področjih, od risbe, skice, ilustracije, grafike, male plastike do javne plastike in spomenikov. Ker ni ustvarjal le v glini, steklu in bronu, njegova dela najdemo v klasičnem kiparskem pristopu, saj je klesal v marmor in kamen. Cikel Rudarji pomenienega od vrhuncev njegovega opusa, leta 1960 pa je zanj prejel tudi Prešernovo nagrado. Njegovi kipi predstavljajo težaško delo in trud rudarjev. Rudarsko življenje je Batiča izredno zaznamovalo, saj je v svoja dela vključeval vsakdanji material in predmete iz rudarskega dela ter življenja, kot na primer lignit in sigo ter druge predmete, ki jih je nato vkomponiral v svoja sodobna abstraktna pripovedna kiparska dela, polna izrazite reliefne pripovedi.
Spomenik padlim borcem NOB – Batičev pečat v Logatcu
Stojan Batič, kot že omenjeno, ni poznan le po ciklih, kot so Rudarji, Satiriada, Eksplozija, Tragos, Aura Slovenica itd., saj njegov opus obsega več spomenikov po vsej Sloveniji, Spomenik NOB v Medvodah (1948), Spomenik revoluciji v Zagorju ob Savi (1965), Spomenik NOB v Velenju (1971), Spomenik dražgoške bitke v Dražgošah (1976), Spomenik kmečkim uporom v Ljubljani (1973) itd. Ne nazadnje pa tudi Spomenik padlim borcem NOB v Logatcu.
Spomenik padlim borcem NOB v Logatcu, ki ga je Batič ustvaril skupaj z arhitektom Antonom Bitencem (1920−1977), je posvečen padlim med 2. svetovno vojno v Dolenjem Logatcu in stoji na stičišču Tržaške ceste in Tovarniške ulice v Dolenjem Logatcu. V kubus ujeta plastika prikazuje dečka ter preplet reliefne upodobitve moških in ženskih figur. Spomenik s katerim se ponaša Logatec, je bil odkrit leta 1958.
Literarno društvo Zeleni oblaki je letošnjo bero ustvarjalnosti z odličnim sodelovanjem s Knjižnico Logatec zaključilo v Stari knjižnici z dogodkom OdmerekBesedBrezFiltra. Namenjen mladim in mladim po duši, je v času in prostoru prebudil literarno spontanost, ki se je na Ta veseli dan kulture preobrazila v želeno – poetično sproščeno ustvarjalnico haikujev.
Trenutek v treh vrsticah
Izziv večera je bil v prvem delu dogodka literarna delavnica, namenjena kovanju haikujev. V slikovitih napotkih Bojane Levinger Kako napisati haiku, so udeleženci med drugim prebrali, da gre za japonsko pesniško obliko, ki v treh vrsticah ujame trenutek, občutek ali sliko iz narave, da je kot fotografija v besedah – majhna, a polna pomena. Mnogo drobnih skrivnosti o snovanju haikujev pa sta navzočim prišepetali voditeljici večera Bojana Levinger in Tinka Hladnik, izurjeni snovalki haikujev, zapisanih tudi v njunih pesniških zbirkah.
Drugi del večera je bil namenjen branju in poslušanju ustvarjenih avtorsko raznolikih haikujev, ki so, zapisani na papir in pripeti na čipkasto vrv, razpeto med okna prostora, vsem na ogled oživeli podobo stare knjižnice.
Pestra in ustvarjalna druščina Odmerkov
Haikuje v OdmerkuBesedBrezFiltra je ustvarjala raznolik in pestra druščina. Vabilu k sodelovanju na dogodku so se odzvali učenci OŠ Tabor z mentorico Barbaro Facija, učenci OŠ 8 talcev z mentorico Jasno Brenčič in osnovnošolci iz Azilnega doma Logatec, z mentorico Anjo Tomazin. V delu, namenjenemu predstavitvi oziroma branju haikujev, so poleg osnovnošolcev sodelovali še člani Literarnega društva Zeleni oblaki in udeleženci delavnice, ki so se preizkusili v ponujenem izzivu.
Barvita glasbena nota Kristjana Kroupe
Izjemnost je dogodku dodal glasbeni sopotnik večera Kristjan Kroupa, mednarodno uveljavljeni didžej in glasbeni producent, ki je za svoje umetniško delo na področju sodobne elektronske glasbe prejel letošnje Februarsko priznanje za izjemne dosežke na področju kulture v Občini Logatec. V haikuje decembrskega večera je kanil žarek barvitosti svoje glasbene note.
Vsi, ki so se udeležili dogodka OdmerekBesedBrezFiltra, so prejeli za to priložnost oblikovane priponke in svinčnike literarnega društva, ki jih morda kdaj v prihodnje spomnijo na prijetne trenutke, preživete v posebnem glasbenem in besednem vzdušju Ta veselega dneva kulture, 3. decembra 2025 ali jih navdihnejo, da še kdaj zapišejo kakšen majčken, prisrčen, čisto njihov haiku.
Predsednik Društva logaških likovnikov Janez Ovsec je na »ta veseli dan kulture«, 3. decembra, pozdravil obiskovalce Steklene galerije in spregovoril o bogati dejavnosti članov društva v iztekajočem se letu 2025.
Likovni poklon Francetu Prešernu
Mladi harfistki, učenki Glasbene šole Logatec, Tia de Gleria in Nika A. Jereb, sta odprtju razstave dodali glasbeno noto, za njima pa je pred občinstvo stopila Anda Banda z interpretiranjem Povodnega moža, saj je ravno ta dan minilo 125 let od rojstva našega pesnika Franceta Prešerna. Sledilo je tradicionalno medsebojno obdarovanje presenečenja. Večer se je nadaljeval v znamenju domačih dobrot, ki jih je pripravila Anda Ovsec, in prijetnem klepetu, pogovorom o tem in onem – tudi o razstavljenih delih.
Od akrila do steklokeramike
Prevladujejo dela v akrilni tehniki, sledi akvarel, nekaj jih je v olju in mešani tehniki ter po eno iz keramike in steklokeramike. V tematiki prevladujejo pokrajinske slike, celo v vesolje se je podal eden od avtorjev, sledijo tihožitja. Od »živih bitij« opazimo nekaj živali, med drugim tudi dekle, ki se prebuja ob jezeru, drugo meditira, kar počne najbrž tudi pripadnica Tuaregov, moški pa je pod prho. Kakorkoli: motivi so različni tako, kot se med seboj razlikujejo avtorji in avtorice, ki so bile tokrat v večini. Vsa dela so zbrana tudi v posebnem katalogu, ki ga je izdalo društvo.
Razstava bo na ogled v času delovanja športne dvorane vse do srede, 7. januarja 2026.
Občina Logatec je prejela pobudo skupine občanov Logatca za ohranitev zelenega pasu na območju Pungrada, prepoznavnega griča, ki se dviguje neposredno nad Narodnim domom v Logatcu. V pobudi je preko 100 podpisanih občanov izrazilo zaskrbljenost nad morebitno pozidavo obstoječega zelenega pasu v naselju in predlagalo, da območje ostane nepozidano in namenjeno zelenim površinam.
Gradnja stavb na tem območju ni dopustna
Občina Logatec zaskrbljene občane obvešča, da je v veljavnem občinskem prostorskem načrtu območje Pungrada opredeljeno kot druge zelene površine, kjer so dopustne le ureditve javnih igrišč, javnih vrtov, parkov zelenih in drugih zelenih površin. Gradnja stavb na tem območju ni dopustna. Taka ureditev prostora bo ostala tudi v prihodnje, saj Občina tam nima namena spreminjati namenske rabe zemljišč in tako sledi enemu od temeljnih pravil urejanja prostora Državnega prostorskega reda, ki določa, da se območja javnih zelenih in grajenih odprtih površin ne smejo spreminjati v drugo namensko rabo.
Kot je v obvestilu občanim zapisal župan Berto Menard, se Občina zahvaljuje pobudnikom za izkazano skrb za ohranitev zelenih površin v naselju in jim zagotavlja, da bo pri nadaljnjem urejanju prostora upoštevala njihovo pobudo.
Pomen zelenih površin
Tudi sama se zaveda, da zelene površine s svojimi značilnostmi pomembno prispevajo h kakovosti bivalnega in naravnega okolja, podobi in strukturi naselja ter zadovoljujejo vsakdanje in druge potrebe prebivalcev po oddihu in rekreaciji ter na ta način zagotavljajo ustrezne bivalne, prostorske in okoljske kakovosti območja naselja.
Zadnjo novembrsko soboto, skoraj sočasno s prižigom lučk v Logatcu, so članice in člani srebrnih plesnih skupin v Narodnem domu pripravili čudovito glasbeno popoldne, ki se je prevesilo v večer, a tega navdušeni obiskovalci niso opazili, saj je bilo dogajanje pred njimi živahno, valovito, na trenutke umirjeno, pa zopet poskočno…
Skupinsko fotografiranje za uvod
Najprej so na priplesale Domine, nato je voditelj večera Matjaž Merljak, ki ga poznamo z radia Ognjišče, povabil na oder vse sodelujoče za »gasilsko« sliko, pozdravil obiskovalce, posebej še goste iz Pliberka in podžupanjo Sabino Kurent, ki je izrazila zadovoljstvo nad tako številno udeležbo.
Vsaka skupina presenečenje zase
Ta večer so nastopile še naslednje plesne skupine: Čipke iz Železnikov, Ta prave iz Ilirske Bistrice, Bloški plesalci, Dobra volja iz Škofij, Mladenke iz Komna, Migaj-migaj iz Loške doline. Med plesalci sta se »vrinila« tudi harmonikarja Anton in Matevž Lukančič. Večer pa so zaključili plesalci iz Logatca z odličnima Ivo in Ivanom Švelcem. Vsaka skupina je bila presenečenje zase, kar velja tudi za pevce Klape Galeb, ki so jih gledalci šele po dveh podaljških spustili z odra.
Organizator: Društvo Logaških plesalcev v sodelovanju z JSKD, Območno izpostavo Logatec, Krajevno skupnostjo Naklo Logatec in Turističnim društvom Logatec. Dogodek je sofinancirala Občina Logatec.
